Sreda, 17. 1. 2024, 4.00
10 mesecev
Razstava Srebrne igre 1984
V Ljubljani na ogled impozantna zbirka spominov na dogodek, ki ga brez Slovencev ne bi bilo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,78
Na razstavi Srebrne igre 1984, ki prikazuje vlogo Slovencev na olimpijskih igrah v Sarajevu, bo na ogled tudi olimpijska medalja Jureta Franka, slovenskega smučarja, ki je postal osrednji junak sarajevskih iger.
V čast 40. obletnici olimpijskih iger v Sarajevu so v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije v četrtek, 18. januarja, ob 17. uri slavnostno odprli razstavo Srebrne igre 1984, ki prikazuje vlogo Slovencev v celotnem olimpijskem dogajanju. Gre za slikovit sprehod po materialnih, fotografskih in video spominih na športni spektakel, kjer so močan pečat vtisnili prav Slovenci. Po zaslugi Bojana Križaja, ki je 8. februarja 1984 zaprisegel v imenu športnikov, je bilo na slavnostnem odprtju iger slišati tudi slovenski jezik. Obletnice iger se z olimpijsko multimedijo spominjamo tudi na Siol.net.
Razstava Srebrne igre 1984 je plod sodelovanja Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije in Muzeja športa, Olimpijskega komiteja Slovenije in športno-marketinške agencije Sport Media Focus. Na fotografiji: kustosi, ki so sodelovali pri pripravi razstave: Maja Hakl Saje, dr. Tadej Curk in dr. Aleš Šafarič (vsi iz Muzeja športa), Andreja Zupanec Bajželj (Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije), zbiratelj Tomaž Alauf in Domen Kaučič (Muzej novejše zgodovine).
Obširna razstava, ki je nastala v sodelovanju Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije in Muzeja športa, Olimpijskega komiteja Slovenije in športno-marketinške agencije Sport Media Focus, bo na ogled do 5. maja 2024. Kustosi obeh institucij poudarjajo, da gre pri zasnovi razstave in zbiranju predmetov, iskanju zgodb in obujanju spominov za ekipno delo, tako kot se to v športu spodobi.
Srebrne igre 1984, fotogalerija (foto: Ana Kovač)
Močan slovenski pečat
Olimpijske igre v Sarajevu (8.–19. februar 1984) so bile posebne v več pogledih, v skoraj vseh vidikih pa so jih močno zaznamovali prav Slovenci.
Ne samo da je slovenski smučar Jure Franko, sicer zastavonoša na otvoritveni slovesnosti, osvojil prvo zimsko olimpijsko medaljo za takratno Jugoslavijo, da je Bojan Križaj zaprisegel v imenu športnikov, in to v slovenskem jeziku, kar je marsikoga v tistih časih šokiralo, in da je slovenski smučarski tekač Ivo Čarman na stadion Koševo, kjer je bilo slavnostno odprtje olimpijskih iger, prinesel olimpijsko baklo, Slovenci so bili močno vpeti tudi v organizacijo in izvedbo zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. In prav njim je posvečena razstava Srebrne igre 1984.
Slovenska scenografka Meta Hočevar je zasnovala scenografijo uvodne in zaključne prireditve olimpijskih iger v Sarajevu.
Na razstavi so na ogled tudi njeni načrti.
Že v uvodu se pokloni dvema izjemno pomembnima akterjema iger, slovenski scenografki Meti Hočevar, ki je zasnovala scenografijo uvodne in zaključne prireditve olimpijskih iger (na razstavi so na ogled originalni načrti, izdelani ročno, seveda), in akademskemu slikarju Jožetu Trobcu, avtorju uradne maskote iger, volka Vučka.
V dveh sobah so predstavljeni različni športi, od hokeja, smučarskih skokov, smučarskega teka, biatlona, umetnostnega in hitrostnega drsanja, sankanja in boba do smučanja ...
Na ogled je tudi smučka Rajka Stržinarja, večkratnega jugoslovanskega in slovenskega prvaka v slalomu in veleslalomu za invalide brez ene noge. V Sarajevu je nastopil na promocijski prireditvi, ki se je je udeležilo 30 najboljših smučarjev invalidov. Stržinar je leta 1999 za organizacijsko delo in tekmovalne dosežke v invalidskem športu prejel tudi Bloudkovo plaketo.
Pri obujanju spominov na sarajevske igre seveda ne smemo pozabiti na številne slovenske športne delavce, ki so odigrali ključno vlogo pri pripravi tekmovališč, in športnih funkcionarjev. Tako sta na primer brata Gorišek zasnovala skakalnice na Igmanu, Peter Lakota je oblikoval smučarske proge, Janez Pavčič je bil odgovoren za urejanje smučarskotekaških prog, če jih izpostavimo le nekaj.
Omeniti je treba tudi slovenske medije, Radio Ljubljana in Televizija Ljubljana, ki so športno dogajanje približali navijačem na domačih kavčih, in slovenska podjetja (Toper, Gorenje, Alpina, Rašica, Elan, Iskra …).
Sprehod po dnevni sobi iz 80. let, foto: Ana Kovač
Osrednji prostor na razstavi zaseda dnevna soba, prav takšna, kot so jih imela gospodinjstva širom Jugoslavije v 80. letih prejšnjega stoletja. Prostor je opremljen s predmeti, povezanimi s sarajevskimi igrami, ki jih doma hrani zasebni zbiratelj Tomaž Alauf. Na razstavi je velik del njegove impozantne zbirke, tudi kopica Vučkov, tako originalnih kot tistih, ki jih je izdelal sam.
Zbiratelj Tomaž Alauf.
Imen in zgodb, ki jih omenja razstava Srebrne igre 1984, je ogromno, vse je nemogoče našteti, da ne bi komu storili krivice, ker bi nanj nehote pozabili. Morda je najbolje, da si razstavo ogledate v živo in prisluhnete kustosom, ki poznajo še več zanimivih podrobnosti sarajevskih srebrnih iger, na zalogi pa imajo še kopico anekdot, tudi o ozadju hranjenja predmetov.
Namig: ena od udeleženk olimpijskih iger je rokavice z odprtja iger uporabljala za delo na vrtu, podobno kot je eden od snemalcev olimpijsko bundo nosil med vrtnimi opravili. Še en dokaz o izjemni kakovosti oblačil slovenskih proizvajalcev tedanjega časa …
Karmen Raišp, nekdanja smučarska tekačica, ki je na olimpijski stadion Koševo na dan odprtja pritekla kot ena od šestih spremljevalcev Iva Čarmana, je bele rokavice uporabljala za delo na vrtu.
Rdeče-modra bunda nekdanjega snemalca, ki jo je še pred tednom dni uporabljal za delo na vrtu.
Razstavo bosta v četrtek, 18. januarja, ob 17. uri odprla predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar in junak srebrnih iger Jure Franko.
Obiskovalci razstave lahko preko QR-kode (v spodnjem desnem kotu) dostopajo do olimpijske multimedije na Siol.net.
Na Siol Sportalu se 40. obletnice zimskih olimpijskih iger v Sarajevu spominjamo tudi skozi poglobljeno multimedijo, v kateri predstavljamo najrazličnejše zgodbe in ljudi, ki so igre najbolj zaznamovali. Med drugim smo se pogovarjali z Juretom Frankom, prvim Jugoslovanom oz. Slovencem z medaljo z zimskih iger pod petimi krogi, Jožetom Trobcem, avtorjem priljubljenega Vučka, Ahmedom Karabegovićem, generalnim sekretarjem sarajevskih iger, z zbirateljem Tomažem Alaufom, Andrejem Rečnikom, dolgoletnim vodjo proge na Zlati lisici, ki je sodeloval pri pripravi smučarskih prog v Sarajevu, nekdanjim smučarskim skakalcem Vasjo Bajcem, kuharjem Jožetom Kopačem, hitrostno drsalko Bibijo Kerla …
Preberite še:
