TOP 16 za Olimpijo le pobožna želja

Marko Milič in druščina sta v tej sezoni pokorila vsega tri tekmece. Padla sta dva velikana in poljski Prokom – vsi trije v domačem Tivoliju. Košarkarji Olympiacosa in CSKA so najverjetneje podcenjevali Ljubljančane in zato nekoliko presenetljivo klonili, na povratnih tekmah pa že pokazali pravi šampionski obraz. Zadnjemu uspehu smo bili priča proti Prokomu, ko so košarkarji – takrat še pod vodstvom Memija Bečiroviča - izkoristili težave v klubu poljskega prvaka, saj je moštvo zapustilo nekaj ključnih igralcev, obenem pa še trener moštva. Z izjemo proti Sieni na domačem terenu pa so bili na vseh obračunih slovenski košarkarji v občutno podrejenem položaju.

"Jugoslovanski" troboj ali le dvoboj?

Za preboj med najboljših šestnajst moštev bi morali zeleno-beli premagovati predvsem neposredne konkurente za peto mesto ... Zato bi tudi največji iluzionist David Copperfield v tem trenutku težko pomagal Union Olimpiji, da bi se vsaj kot najboljša šesta ekipa uvrstila v nadaljevanje elitnega evropskega klubskega tekmovanja. Konkurentov je kar nekaj, glavna kandidata za zadnjo odrešilno bilko pa sta rivala iz jadranskega tekmovanja – Cibona in Partizan. Oba imata po zmago več, obenem pa tudi boljšo koš razliko, ki bo najverjetneje odigrala glavno vlogo. Četa Aleksandra Džikića, slednji še ni okusil slasti zmage, odkar je sedel na stolček Bečiroviča, ima v zadnjih dveh krogih najlažja nasprotnika. Naslednji teden bo gostila VidiVici Bologno, teden dni kasneje pa bo na sporedu še zadnji evroligaški preizkus v predtekmovanju, gostovanje pri Prokomu. Medtem bo Cibona (-88 koš razlika, Union Olimpija jo ima -121) gostovala pri Le Mansu, za konec pa gostila Lietuvos Rytas. Verjetno še najlažje delo čaka moštvo Duška Vujoševića. Košarkarji Partizana (-56) bodo najprej v Beogradu pričakali nemški Brose Basket, nato pa poleteli v Turčijo k Ülkerju.

Zgodovina se ponavlja

Če se ozremo nekoliko k preteklim sezonam, lahko vidimo, da je Olimpijo od uvrstitve med najboljših šestnajst ločila praktično le ena zmaga. Lani je kazalo sicer še slabše, vendar je mladi trener Gašper Okorn v sami končnici zabeležil nekaj zmag, ki pa so bile plod velike sproščenosti, saj ni nihče več mislil, da se bo Olimpija vrnila med žive (beri uvrstitev v TOP 16). Tudi v sezoni 2005/06 je bilo izjemno napeto, vendar je na koncu Cibona v zadnjem krogu premagala v Zagrebu Ülker in izpodrinila tekmeca iz slovenskega glavnega mesta v boju za odrešilno šesto mesto.

Dokler obstajajo možnosti za napredovanje, jih je treba zagrabiti z obema rokama, vendar pa je težko verjeti, da se bo zgodil čudež na Celovški 25. Dejstvo je, da bodo morali v prihodnjih sezonah za uspeh padati konkurenti za napredovanje in ne samo velika moštva …