Teja Gregorin: Po najboljši olimpijski rezultat

S srebrom na zadnjem svetovnem prvenstvu vlivate upanje vsem tistim, ki se na veliko tekmovanje ne podajajo v vlogi favoritov in brez predhodnih uvrstitev na stopničke. Ste zaradi rezultata kariere na SP 2009 pred ZOI v drugačnem položaju? Sem. Prav gotovo. Od tistega uspeha se je marsikaj spremenilo. Čutim večje zanimanje novinarjev in biatlonskih navdušencev. Soočam se s številnimi vprašanji, tudi takšnimi, ali lahko uspeh ponovim na olimpijskih igrah. Vse to sicer sprejemam, poskušam pa preprečiti, da bi me prevzelo. Na ta način bi si naložila nepotrebno breme. Pritiskov pa ne želim.

Olimpijsko vzdušje vam ni tuje. Na katerih ravneh se ustvarjajo največje razlike med tekmami na tem tekmovanju in preizkušnjah svetovnega pokala? Ključno razliko ustvarja golo dejstvo, da so igre na sporedu vsake štiri leta. Tekmovalci to nedvomno čutimo. Po zapravljeni priložnosti se nova ponudi šele čez štiri sezone. Tudi samo ozračje je nekaj posebnega. Športniki bivamo v vasi, veliko je družabnih dogodkov … A tekma je tekma. Zgolj dejstvo, da je olimpijska, je v osnovi ne spreminja prav veliko. Pritisk si lahko ustvari le tekmovalec sam. Jaz upam, da si ga ne bom.

Ste se na treningih v celoti spoprijateljili s prizoriščem? Ko smo bili tukaj leta 2009, smo se pritoževali nad dokaj preprostimi progami. A letos nas je ob prihodu pričakala drugačna slika. Vremenske razmere so marsikaj spremenile. Toda proga je za vse enake. Treba se bo boriti.

Boste torej umaknili željo, v kateri ste si zaželeli težjo progo? Prav gotovo. Sem jo že. Po mojem mnenju bi bila proga težko bolj zahtevna.

Zakaj? Teren se seveda ni spremenil, a sneg je povsem drugačen. Zaradi jesenskih razmer je podlaga zelo mehka. Če se malce karikirano izrazim, bi dejala, da se udira skorajda do kolen. Toda zmagal bo najboljši. Upam le, da bomo tudi Slovenci med najboljšimi. No, če že ne povsem na vrhu, želim, da bi bili tik pod njim.

Si postavljate konkretne rezultatske cilje ali se držite pravila ''dati vse od sebe in čakati na izid''? V glavi imam cilje, navezujejo pa se na pretekle olimpijske izkušnje. Želim do svojega najboljšega olimpijskega rezultata. Mejnik je torej 14. mesto. To uvrstitev sem zabeležila v Torinu 2006. Zadovoljna bom, če bom lahko ta dosežek popravila. Resnično pa bom vesela, če bom lahko vsaj po eni tekmi čutila, da sem v cilj pritekla brez rezerve.

Posebno poglavje je tudi štafeta, ki je bila letos že blizu senzacionalnim stopničkam. Vam nastop iz Hochfilzna krepi samozavest? Da. A v štafetni preizkušnji moramo biti vsa štiri dekleta na isti dan v vrhunski formi. V tako majhni ekipi, kakršna je slovenska, je to zelo težko. Nimamo rezerve, saj je verjetno tudi ne potrebujemo. Izbrali smo tisto najboljše, kar imamo. Ocenjujem, da bomo lahko zadovoljne z uvrstitvijo med najboljšo osmerico. V tako močni konkurenci je to zelo dober rezultat.