Sobota, 26. 6. 2021, 22.27
3 leta, 4 mesece
Šport in 30 let samostojne Slovenije
Športniki, ki so zaznamovali samostojno Slovenijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,32
Glede na to, da je šport eden od največjih paradnih konjev Slovenije, se je izstopajočih slovenskih športnikov v zadnjih 30 letih, odkar je Slovenija samostojna država, nabralo mnogo in še več. Tokrat opozarjamo na tiste, ki so bili v letih samostojne Slovenije izbrani za športnike leta, in v razmislek ponujamo nekaj tistih, ki bi to lahko še postali.
V samostojni Sloveniji se z nazivom naj športnik ali naj športnica leta lahko pohvali 38 imen. Nekatera od njih še vedno ohranjajo tesne stike s svojo prvo kariero, medtem ko je druge zaneslo v povsem drugačne vode. Njihove zgodbe lahko prebirate ob nedeljah v naši priljubljeni rubriki Druga kariera, kjer smo predstavili že več kot 200 športnih imen.
Kot prva sta bila za športnika samostojne Slovenije leta 1991 izbrana alpska smučarja Nataša Bokal in smučarski skakalec Franci Petek, rekorderka po številu nazivov pa je nekdanja smučarka Tina Maze, ki je bila za športnico leta razglašena kar šestkrat.
Nekdanja alpska smučarka Nataša Bokal in smučarski skakalec Franci Petek sta bila izbrana za prva športnika leta v samostojni Sloveniji.
Osamosvojitveno leto 1991: Nataša Bokal in Franci Petek
Škofjeločanka Nataša Bokal, ki je v svoji karieri visoke uvrstitve nizala predvsem v slalomu, je danes trenerka v hrvaškem smučarskem klubu Končar, Franci Petek, nekdanji svetovni prvak v smučarskih skokih, ki se je po opravljenem doktoratu iz geografije in raziskovalnem delu na Geografskem inštitutu Antona Melika usmeril v pedagogiko Montessori (nekaj časa je delal tudi kot vzgojitelj), pa je danes vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za šport RS Planica, pred tem pa je opravljal naloge direktorja na Smučarski zvezi Slovenije.
Petek je bil dolga leta tudi gonilna sila projekta Mini Planica, namenjenega promociji smučarskih skokov in aktivnega življenjskega sloga otrok.
Tino Maze so slovenski športni novinarji kar šestkrat razglasili za najboljšo športnico Slovenije.
Rekorderka Tina Maze
Največkrat, šestkrat, je bila za športnico leta razglašena alpska smučarka Tina Maze, ki je z 2.414 osvojenimi točkami v svetovnem pokalu v sezoni 2012/2013 postavila težko dosegljiv mejnik.
Osemintridesetletna Črnjanka, ki je leta 2017 na Pohorju s poslovilno veleslalomsko tekmo tudi uradno sklenila svojo športno pot, je trenutno vpeta v več projektov, večino svoje pozornosti pa namenja materinski vlogi. Z dolgoletnim partnerjem, nekdaj tudi trenerjem in vodjo ekipe Andreo Massijem, živi v Gorici v Italiji.
Atletinja Brigita Bukovec je bila za športnico leta izbrana petkrat.
Petkrat je bila za slovensko športnico leta razglašena atletinja Brigita Bukovec. V zgodovino slovenskega športa se je zapisala z osvojitvijo srebrne olimpijske medalje v Atlanti. Nekdanja šprinterka čez ovire z družino trenutno živi v Nyonu v Švici, kjer je njen partner Željko Pavlica vodja varnosti pri Aleksandru Čeferinu, predsedniku Evropske nogometne zveze.
Smučarski skakalec Peter Prevc je bil za športnika leta izbran štirikrat.
Štirikratni športnik leta Peter Prevc
Člani Društva športnih novinarjev Slovenije so za najboljšega športnika leta štirikrat izbrali smučarskega skakalca Petra Prevca. Najstarejši od treh (skakalnih) bratov Prevc ima v svoji vitrini že dve olimpijski medalji, bron in srebro iz Sočija ter veliki kristalni globus, ki ga je osvojil v sezoni 2015/2016.
Atletinja Jolanda Čeplak je bila za športnico leta razglašena tri leta zapored, med letoma 2002 in 2004.
Trikrat so bili za športnika leta razglašeni:
Atletinja Jolanda Batagelj (Čeplak) je bila za športnico leta razglašena tri leta zapored, med letoma 2002 in 2004. V teku na 800 metrov je osvojila več evropskih naslovov, kariero pa kronala z bronasto olimpijsko medaljo iz Aten. Po razkritju dopinške afere se je povsem umaknila iz javnosti. Mama dvojčic Zale in Evelin v okviru Atletskega kluba Kladivar otroke uvaja v prve atletske korake, dela pa tudi kot posrednica pri dobavi športne opreme.
Primož Kozmus se trenutno posveča turizmu in Centru za mete na Senovem.
Primož Kozmus, za prijatelje Korl, je oktobra 2015 svoje kladivo dokončno postavil v kot. Enainštiridesetletni Brežičan je vrhunec kariere dosegel na olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008, kjer je osvojil zlato odličje, leto pozneje je v Berlinu dosegel še naslov svetovnega prvaka. Trenutno se ukvarja s turizmom in Centrom za mete na Senovem.
Smučarska tekačica Petra Majdič je na olimpijskih igrah leta 2010 v Vancouvru osvojila težko pričakovano olimpijsko medaljo. Čeprav je bila bronastega leska vesela, je zaradi neverjetne kalvarije na progi – Majdičeva je tekla s štirimi zlomljenimi rebri – za tekačico iz Brinja vredna toliko kot diamantna.
To je bila tudi prva medalja za Slovenijo v disciplini tek na smučeh. Odločna in preudarna športnica ter zaželena sogovornica se trenutno najbolj posveča materinski vlogi (je mama dveh deklic, drugo je rodila ravno na svoj 37. rojstni dan), ukvarja se z vodenjem trgovine s športno opremo in team buildingom.
Nekdanji smučarski skakalec Primož Peterka, lastnik dveh velikih zlatih kristalnih globusov v smučarskih skokih in dobitnik bronaste olimpijske medalje iz Salt Lake Cityja v moštveni preizkušnji, je bil dvakrat izbran za športnika leta. Obakrat je na odru za športnika leta stal skupaj z Bukovčevo.
Dvakrat so se naziva športnika leta veselili:
Dve leti zapored se je z laskavim nazivom okitil Primož Peterka, lastnik dveh velikih zlatih kristalnih globusov v smučarskih skokih in dobitnik bronaste olimpijske medalje iz Salt Lake Cityja v moštveni preizkušnji. Obakrat je na odru za športnika leta stal skupaj z Bukovčevo. V svoji "drugi" karieri je zamenjal več vlog, a nikjer ni dolgo vztrajal.
Bil je pomočnik selektorja ženske skakalne reprezentance, koordinator skakalnih programov v Državnem panožnem nordijskem centru v Kranju in trener kitajskih skakalk na začetku njihove poti. Letošnjo zimo je v Kranjski Gori pomagal pri servisu smuči in izposoji smučarske opreme.
Najboljši slovenski strelec vseh časov Rajmond Debevec z ženo Metko
Rajmond Debevec je najboljši slovenski strelec vseh časov in Slovenec z največ olimpijskimi nastopi. Oseminpetdesetletni strelec je dolgoletni nosilec tega športa v Sloveniji. Osvojil je nešteto naslovov in kolajn, med njimi ima posebno mesto zlata olimpijska medalja iz Sydneyja, ki ji je dodal bronasti iz Pekinga in Londona.
Debevec je že leta 1990 ustanovil specializirano trgovino z opremo za športno streljanje, ki deluje še danes, a je še vedno aktiven tudi kot strelec. Junija je na evropskem prvenstvu z zračnim, malokalibrskim in velikokalibrskim orožjem ter puško šibrenico v Osijeku v disciplini velikokalibrska puška leže na 300 metrov osvojil odličje bronastega leska, dva dneva pozneje pa je bil bronast še na ekipni tekmi.
Janja Garnbret je bila za športnico leta izbrala dvakrat.
Janja Garnbret je najboljša športna plezalka zadnjih let. Ne samo, da ima v svoji zbirki kopico naslovov svetovne prvakinje, je tudi edina, ki ji je uspelo zmagati na prav vseh balvanskih tekmah ene sezone. To ji je uspelo leta 2019, ki ga je končala kot edina športna plezalka v zgodovini, ovenčana s tremi zlatimi odličji z enega svetovnega prvenstva. V Tokiu, kjer bo športno plezanje avgusta doživelo svoj olimpijski krst, bo imela priložnost doseči največji rezultat kariere.
Po enkrat so bili za športnika leta izbrani tudi (po kronološkem vrstnem redu podeljevanj):
Marika Kardinar Nagy je najuspešnejša slovenska kegljačica.
Sedeminšestdesetletna Marika Kardinar (1992) iz Dobrovnika je najuspešnejša slovenska kegljačica. Leta 2000 je bila razglašena za pomursko športnico stoletja, je pa tudi častna članica Kegljaške zveze Slovenije. Marika je danes upokojena, a še vedno zelo dejavna na področju kegljanja. Veliko časa ji vzame delo na kmetiji, vrtu, v vinogradu in na polju, v prostem času rada sede na kolo.
Nekdanji plavalec Igor Majcen je bil za športnika leta razglašen leta 1993, v letu, ko je na evropskem prvenstvu v Sheffieldu osvojil bron na 1.500 metrov prosto. Majcen je kot menedžer za upravljanje tveganja zaposlen v banki UniCredit.
Britta Bilač je bila za športnico leta izbrana leta 1994, ko je v Helsinkih osvojila naslov evropske prvakinje v skoku v višino.
Britta Bilač (1994): Nemka s slovenskim in nemškim potnim listom, ki je tudi nešportno javnost navduševala s svojim odličnim znanjem slovenskega jezika, je leta 1994 v skoku v višino zmagala na evropskem prvenstvu v Helsinkih. Danes je zaposlena v računovodstvu podjetja, ki se ukvarja s prodajo obutve, njen hobi pa je vrtnarstvo.
Nekdanji alpski smučar Jure Košir je bil za športnika leta izbran leta 1994, ko je na olimpijskih igrah v Lillehammerju osvojil bronasto medaljo v slalomu, kar je vrhunec njegove uspešne smučarske poti. Devetinštiridesetletni Košir je danes ambasador različnih blagovnih znamk.
Nekdanji alpski smučar Jure Košir je bil za športnika leta izbran leta 1994.
Iztok Čop (1995) je najuspešnejši slovenski veslač. Z Luko Špikom je osvojil komplet olimpijskih medalj – skupaj z Denisom Žvegljem je priveslal tudi do prve olimpijske medalje za samostojno Slovenijo – ter mu dodal štiri naslove svetovnega prvaka, enega tudi v enojcu.
Čop je bil po končani veslaški karieri leta 2012 podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, predsednik Veslaškega kluba Bled, selektor slovenske veslaške reprezentance in poslovnež. Leta 2016 je bil vodja slovenske olimpijske odprave v Rio de Janeiro.
Dobitnik srebrne medalje na olimpijskih igrah v Atlanti Andraž Vehovar je danes solastnik podjetja, kjer izdelujejo vrhunsko kolesarsko opremo.
Kajakaš na divjih vodah Andraž Vehovar je na olimpijskih igrah leta 1996 v Atlanti osvojil prvo srebrno olimpijsko kolajno za samostojno Slovenijo, s čimer se je končalo bronasto obdobje nastopov slovenskih športnikov na olimpijskih igrah. Vehovar, oče treh otrok, ki se lahko pohvali tudi z nazivom doktor znanosti, se je po koncu športne kariere nekaj časa intenzivno posvečal triatlonu, danes je solastnik podjetja, kjer izdelujejo vrhunsko kolesarsko opremo.
Gregor Cankar (1999) je nekdanji skakalec v daljino. V zgodovino športa se je zapisal kot nekdanji mladinski svetovni prvak in dobitnik bronaste kolajne na svetovnem prvenstvu v Sevilli. Šestinštiridesetletni Celjan je vrsto let delal kot učitelj športa v domu Medved, ki spada v okvir Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, pred kratkim pa je prevzel vlogo namestnika Alberta Šobe, ki je novi predsednika strokovnega sveta Atletske zveze Slovenije.
Nekdanja plavalka Metka Sparavec je danes trenerka plavanja, s plavanjem pa se ukvarjata tudi obe njeni hčeri. Na fotografiji je s starejšo hčerko Katjo Fain, ki velja za eno najbolj perspektivnih plavalk v Sloveniji.
Dvainštiridesetletna Metka Sparavec je nekdanja plavalka, ki je leta 1999 na evropskem prvenstvu v Istanbulu osvojila 3. mesto v disciplini hrbtno in s tem prvo kolajno za slovensko žensko plavanje na največjih tekmovanjih. Bila je prva plavalka, ki so jo slovenski športni novinarji izbrali za športnico leta.
Življenje jo je za nekaj let poneslo na drugi konec sveta, v daljno Avstralijo. Po vrnitvi v domovino je končala študij ekonomije in pridobila licenco za inštruktorico fitnesa, potem pa se, povsem po naključju (hčerki sta obiskovali plavalno šolo), spet začela zadrževati na bazenu Plavalnega kluba Maribor Branik, kjer je začela svojo športno kariero. Najprej je pomagala v plavalni šoli, nato prevzela vlogo podpredsednice plavalnega kluba in nazadnje še trenersko.
Špela Pretnar je pri Smučarski zvezi Slovenije predstavnica za stike z mediji, odgovorna za alpske discipline.
Špela Pretnar se je leta 2000 z malim kristalnim globusom v slalomu postavila ob bok Mateji Svet, ki je kraljevala še pod jugoslovansko zastavo. Danes sodeluje z zavarovalnico Vzajemna, kjer skrbi za rekreativni program in ugodnosti zavarovancev.
Atletinja Alenka Bikar je bila za športnico leta izbrana leta 2001. Letos se spopada s težko zdravstveno preizkušnjo.
Šprinterka Alenka Bikar je vrhunec kariere dosegla leta 2001, ko je na svetovnem atletskem prvenstvu v Edmontonu v teku na 200 metrov v velikem finalu osvojila 7. mesto (bila je tudi najboljša Evropejka), kar je eden od največjih uspehov slovenske atletike.
Na državnozborskih volitvah leta 2012 je bila izvoljena za poslanko Pozitivne Slovenije (v DZ je nadomestila Zorana Jankovića, ki se je vrnil na županski položaj), danes pa dela v Javnem zavodu Šport Ljubljana. Lani se je spopadala s hudo zdravstveno preizkušnjo.
Andrej Hauptman, športnik leta 2001, je selektor slovenske kolesarske reprezentance in športni direktor ekipe UAE Emirates.
Andrej Hauptman je bil prvi kolesar, ki so ga slovenski športni novinarji izbrali za športnika leta. Leta 2001 je v Lizboni osvojil bronasto medaljo na cestni dirki, kar je bila dolga leta najboljša slovenska članska kolesarska uvrstitev na tem velikem tekmovanju. Trenutno vse strokovno znanje usmerja v vlogo selektorja slovenske kolesarske reprezentance in športnega direktorja pri ekipi UAE Emirates.
Aljaž Pegan je še vedno tesno povezan z gimnastiko. Kot svetovalec sodeluje s turško reprezentanco, v Mednarodni gimnastični zvezi (FIG) pa je predstavnik športnikov.
Telovadec Aljaž Pegan (2002) je največji uspeh športne kariere dosegel leta 2005, ko je v Melbournu postal svetovni prvak na drogu. Tudi po koncu športne kariere leta 2013 je še vedno tesno povezan z gimnastiko. Kot svetovalec že vrsto let sodeluje s turško reprezentanco, v Mednarodni gimnastični zvezi (FIG) pa je predstavnik športnikov.
Dejan Košir je eden najuspešnejših slovenskih deskarjev vseh časov. Poleg 11 zmag v svetovnem pokalu se lahko pohvali tudi z naslovom svetovnega prvaka in podprvaka v paralelnem veleslalomu. Od športne upokojitve leta 2007 se redko pojavlja v javnosti, februarja letos je v okviru potovanja slovenske olimpijske bakle, tudi sam je bil med nosilci, naredil izjemo. Razgovoril se je za bralce Sportala.
Leta 2003 so za najboljšega športnika Slovenije športni novinarji razglasili deskarja na snegu Dejana Koširja. Košir se danes ukvarja s turizmom v domači Kranjski Gori, s športom pa je povezan zgolj rekreativno.
Vasilij Žbogar je bil za športnika Slovenije izbran leta 2004.
Jadralec Vasilij Žbogar je bil za športnika leta izbran leta 2004, ko je na olimpijskih igrah v Atenah osvojil svojo prvo olimpijsko medaljo (bronasto odličje v razredu laser). Leta 2008 je v Pekingu osvojil srebro (laser), leta 2016 pa je v Riu de Janeiru zbirko olimpijskih odličij dopolnil s še enim srebrom, tokrat v razredu finn.
Petinštiridesetletni Izoljan je še vedno povezan z jadranjem. Kot trener razreda laser sodeluje z irsko reprezentanco.
Telovadec Mitja Petkovšek je bil za športnika Slovenije izbran leta 2005.
Mitja Petkovšek je bil za športnika leta razglašen leta 2005, ko je osvojil naslov svetovnega prvaka na bradlji, kar mu je uspelo isti dan kot Peganu. Štiriinštiridesetletni Ljubljančan, ki je plodno športno kariero sklenil oktobra 2015, se posveča vodenju kluba za ritmično gimnastiko TIM, ki ga vodi njegova partnerica Mojca Rode, nekdanja ritmična telovadka.
Nekdanji šprinter Matic Osovnikar dela v družinski zobozdravstveni ordinaciji.
Matic Osovnikar je najhitrejši Slovenec in eden od najhitrejših Evropejcev – na evropskem prvenstvu v Goeteborgu je pritekel do brona, na svetovnem prvenstvu v Moskvi pa je bil odličen četrti – in prav zagotovo tudi najhitrejši zobozdravnik na svetu, so leta 2006 zapisali v utemeljitvi nagrade za športnika leta. Škofjeločan, ki je tudi oče dveh sinov, danes dela v družinski ambulanti kot zobozdravnik.
Sara Isaković se je po plavalni karieri posvetila psihologiji.
Sara Isaković, ribica z Bleda, je na olimpijskih igrah leta 2008 v Pekingu Sloveniji priplavala srebrno olimpijsko medaljo in s tem uresničila dolgoletne sanje slovenskega plavanja. Na 200 metrov prosto je plavala celo hitreje od svetovnega rekorda.
Simpatična Blejka z magistrsko stopnjo izobrazbe je svojo športno kariero sklenila pred štirimi leti in se preselila v Dubaj. Za kratek čas je na Plavalni zvezi Slovenije opravljala vlogo športne direktorice, vmes je živela v Oslu na Norveškem, kjer se je ukvarjala s psihološko pripravo športnikov, izdala knjigo z naslovom Between Two Lanes, ki je namenjena pripravi plavalcev, predava pa tudi o čuječnosti in motivaciji. Trenutno uživa v povsem novi vlogi, materinski.
Dejan Zavec oziroma Mr. Simpatikus je bil razglašen za športnika leta 2010.
Boksar Dejan Zavec, športnik leta 2010, je bil prvi profesionalni boksarski svetovni prvak slovenskega rodu in človek, ki so ga redno označevali z velikim Č. Zavec je pred leti pognal kolesje projekta boksarskih gala večerov in z njim zajadral v promocijske vode, za mlade rodove pa skrbi v okviru klubov Dejan Zavec Boxing in Dejan Zavec Pro Boxing.
Kajakaš Peter Kauzer, športnik leta 2011, je vrhunec kariere doživel leta 2016, ko je na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru osvojil naslov olimpijskega podprvaka. Napovedal je tudi nastop na olimpijskih igrah v Tokiu.
Kajakaš Peter Kauzer je bil za športnika leta razglašen leta 2011, ko je z (drugim) naslovom svetovnega prvaka na SP v Bratislavi, zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala in z naslovom evropskega prvaka v ekipnih vožnjah po mnenju športnih novinarjev Slovenije povsem upravičil svoj vzdevek "raketa iz Hrastnika".
Na olimpijskih igrah v Braziliji leta 2016 je osvojil tako težko pričakovano olimpijsko medaljo srebrnega leska. Sedemintridesetletni Hrastničan bo svojo odlično pripravljenost poskušal unovčiti tudi v olimpijskem Tokiu.
Urška Žolnir Jugovar je naziv športnice leta osvojila leta 2012, ko je na olimpijskih igrah v Londonu postala olimpijska prvakinja.
Urška Žolnir Jugovar je prva Slovenka, ki se je pod zastavo samostojne Slovenije povzpela na sam Olimp. Na olimpijskih igrah leta 2012 v Londonu je osvojila zlato (istega leta je bila razglašena tudi za športnico Slovenije), že prej pa imela podlago v olimpijskem bronu iz Aten. Njen prehod iz športne v civilno sfero je bil uspešen. Danes je diplomantka marketinga in trenerka judoistov v najuspešnejšem slovenskem judo klubu Sankaku, a je ob tem predvsem mama. Trenutno je zelo aktivna pri projektu olimpijska bakla, kjer ima vlogo ambasadorke.
Anže Kopitar je prvi slovenski predstavnik moštvenih panog, ki je bil za športnika leta izbran v posamični kategoriji. To mu je uspelo leta 2012, ko je z ekipo Los Angeles Kings kot prvi Slovenec osvojil sveti gral hokeja - Stanleyjev pokal.
Hokejist Anže Kopitar je bil prvi slovenski predstavnik moštvenih panog, ki je bil za športnika leta izbran tudi v posamični kategoriji. Hrušičanu je to uspelo leta 2012, ko je z ekipo Los Angeles Kings kot prvi Slovenec osvojil sveti gral hokeja, Stanleyjev pokal.
Dosežek so Kralji ponovili tudi dve leti pozneje. Anže je bil neprecenljiv člen slovenske hokejske reprezentance, ki je na olimpijskih igrah leta 2014 v Sočiju navdušila svetovno hokejsko javnost, in je kapetan hokejskega moštva iz Los Angelesa.
Judoistka Tina Trstenjak je bila za športnico Slovenije izbrana v olimpijskem letu 2016, ko je v Riu de Janeiru osvojila naslov olimpijske prvakinje.
Judoistka Tina Trstenjak je bila za športnico Slovenije razglašena v sezoni 2016, ko je na vseh ravneh zlahka opravila s konkurenco. Postala je evropska, svetovna, za nameček pa še olimpijska prvakinja. Do olimpijske medalje se bo poskušala prebiti tudi letos v Tokiu.
Ilka Štuhec je naziv najboljše slovenske športnice osvojila leta 2017, potem ko je v sezoni 2016/2017 osvojila naslov svetovne smukaške prvakinje in zmagovalke posebne razvrstitve v smuku.
Leto 2017 sta se na slovenski športni prestol zavihtela košarkar Goran Dragić, (zdaj že nekdanji) kapetan slovenske reprezentance, ki je v Istanbulu osvojila naslov evropskih prvakov, kar je največji uspeh slovenske košarke, in alpska smučarka Ilka Štuhec, ki je v sezoni 2016/2017 žela sadove preteklega dela. Oba sta še vedno aktivna športnika.
Leta 2019 je bil za športnika leta izbran košarkarski mojster Luka Dončić, lani in predlani pa je naziv najboljšega v državi pripadel kolesarju Primožu Rogliču. V ženski konkurenci je slavila smučarska tekačica Anamarija Lampič.
Kolesar Primož Roglič je bil za športnika Slovenije izbran lani in predlani.
Slovenskim ljubiteljem športa se lahko smeji, saj bodo člani Društva športnih novinarjev Slovenije, ki izbirajo športnike leta, tudi letos imeli izjemno težko delo. Če se samo ozremo po izstopajočih dosežkih v svetu kolesarstva, košarke, odbojke, smučarskih skokov in tenisa, potem upravičeno lahko sklepamo, da bo izbor več kot težak.
