Torek,
6. 7. 2021,
17.31

Osveženo pred

3 leta, 4 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,01

Natisni članek

Natisni članek

Jure Košir Tomaž Ambrožič Rudi Zavrl šport

Torek, 6. 7. 2021, 17.31

3 leta, 4 mesece

okrogla miza na temo 30 let slovenskega športa

"Športni potencial v Sloveniji ni dovolj izkoriščen"

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,01
šport splošna | Foto Vid Ponikvar

Foto: Vid Ponikvar

Slovenski šport ima vse možnosti za razvoj in za še večji vpliv in prepoznavnost države na mednarodni ravni, a za kaj takega v Sloveniji ne naredimo dovolj, so ugotovitve današnjega spletnega pogovora ob 30-letnici športa v Sloveniji zavoda za športno pravo Sport Lex. Predvsem pa bo treba zagotoviti več sredstev za množični šport in šport mladih.

Na spletni okrogli mizi na temo 30 let slovenskega športa so sodelovali Rudi Zavrl, častni predsednik in nekdanji predsednik Nogometne zveze Slovenije), nekdanji vrhunski športnik in olimpijec Jure Košir ter direktor Sport Media Focus Tomaž Ambrožič.

Sogovorniki so se dotaknili začetkov športa v samostojni Sloveniji pred 30 leti ter izpostavili, kaj je bilo v tem času narejeno dobro in kje bi lahko naredili več in bolje. Izrazili pa so tudi zaskrbljenost zaradi prihodnosti športa, saj zaradi pomanjkanja finančnih sredstev vse preveč temelji na starših, izgublja pa se tudi nekoč vzorno zastavljen način dela v športnih društvih.

Kot ključne elemente ob osamosvojitvi leta 1991 je Zavrl izpostavil prevzemanje odgovornosti, ker se je takratni generaciji pokazala edinstvena priložnost, da se izkaže. Košir, ki je mladinska smučarska leta še preživel kot član jugoslovanske ekipe, pa je opisal, kako so bili videti začetki samostojne športne poti nove države in kakšna negotovost je vladala, preden je Slovenija lahko prvič nastopila na olimpijskih igrah leta 1992.

"Postajali smo zavedni in ponosni Slovenci in ne morem pozabiti evforije, ko se je nogometna reprezentanca prvič uvrstila na veliko tekmovanje in smo vsi romali v Amsterdam," je dejal Ambrožič. | Foto: Grega Valančič/Sportida "Postajali smo zavedni in ponosni Slovenci in ne morem pozabiti evforije, ko se je nogometna reprezentanca prvič uvrstila na veliko tekmovanje in smo vsi romali v Amsterdam," je dejal Ambrožič. Foto: Grega Valančič/Sportida

"Šport najmočnejši in najuspešnejši zaščitni znak naše države"

Ambrožič je na tem področju izpostavil, da je šport v samostojni državi dobil pomen, kot ga je imel v drugih državah, predvsem pa je postal del dojemanja nacionalne identitete. "Postajali smo zavedni in ponosni Slovenci in ne morem pozabiti evforije, ko se je nogometna reprezentanca prvič uvrstila na veliko tekmovanje in smo vsi romali v Amsterdam. Danes je šport najmočnejši in najuspešnejši zaščitni znak naše države."

"Res bi rad videl podatke, koliko Slovenija in druge države namenijo sistemsko za šport, ne samo za vrhunskega. In pa seveda vrednotenje tega, kaj uspehi prinesejo državi. Seveda je vse abstraktno, ali pa tudi ne. Mislim, da smo naredili premalo za to, kako finančna sredstva pravilno usmerjati v šport," pa je dejal Košir.

"Mislim, da smo naredili premalo za to, kako finančna sredstva pravilno usmerjati v šport," je dejal Košir. | Foto: Ana Kovač "Mislim, da smo naredili premalo za to, kako finančna sredstva pravilno usmerjati v šport," je dejal Košir. Foto: Ana Kovač

Izjemen potencial za razvoj

O prihodnosti športa na 30 let samostojne podlage so sogovorniki menili, da ima izjemen potencial, a potrebuje tudi večje (sistemske) finančne spodbude. "Društvena sfera propada, društev v smislu prostovoljnega dela ni več, ker ni financiranja društev na tej ravni. Na pravni ravni, kar se tiče države, je postavljen sistem, kot mora biti, a na izvedbeni ravni je vlagaje v šport izjemno majhno. Na daljši rok se zadeve ne bodo izšle," opozarja Zavrl.

"Na pravni ravni, kar se tiče države, je postavljen sistem, kot mora biti, a na izvedbeni ravni je vlagaje v šport izjemno majhno. Na daljši rok se zadeve ne bodo izšle," opozarja Zavrl. | Foto: Vid Ponikvar "Na pravni ravni, kar se tiče države, je postavljen sistem, kot mora biti, a na izvedbeni ravni je vlagaje v šport izjemno majhno. Na daljši rok se zadeve ne bodo izšle," opozarja Zavrl. Foto: Vid Ponikvar

Kot rešitve so predlagali, da bi morali za šport na vseh ravneh dodatno nameniti približno 15 ali 20 milijonov evrov na leto proračunskih sredstev, saj je tudi v sedanjem času prisotna evforija, obstajajo novi in novi zvezdniki, a mladi, ki bi se želeli ukvarjati s športom, marsikdaj niti nimajo možnosti za to.

"Sreča je, da imamo nove in nove vzornike. To je najboljši motiv, da si želijo postati novi Pogačarji, Dončići, Kaje Juvan ... To, kar lahko spremljamo vsak dan, je najboljša promocija," je pogovor optimistično sklenil Ambrožič.

Preberite še:

denar, banka, euro
Sportal Preizkusite se v novi igri na srečo
Marcus Willis
Sportal Nora športna zgodba: le kje bi pristal, če ne bi bilo tega dekleta
Intersport
Sportal Priljubljeni vodni šport obnorel tudi Slovence
Olimpija Navijač
Sportal Pri športni vadbi ni več koronskih omejitev, sproščanje tudi za gledalce