Rok Marguč: Eno imam, zakaj ne bi imel še ene

Marguč je bil najhitrejši že v kvalifikacijah, na poti do finala pa je izločil Avstrijca Manuela Veitha, Rusa Stanislava Detkova in Švicarja Kasparja Fleutscha. V finalu je premoč moral priznati Avstrijcu Benjaminu Karlu, vseeno pa je to njegov največji uspeh v karieri.

Na zadnji tekmi svetovnega pokala ste bili četrti, zdaj ste dokazali, da to ni bil le preblisk … Res je, čeprav so bili tu pogoji drugačni kot na zadnji tekmi v Bad Gasteinu, sem dokazal, da sem v odlični formi, tako da sem lahko zelo dober na vsakem snegu. Moram pa priznati, da sem bil po kvalifikacijah kar malo presenečen.

Razmere na progi so bile ''spomladanske''. Vam je to ustrezalo? Na vrhu je sicer bilo nekaj ''pršiča'', drugače pa so bili pogoji in proga zelo podobni kot na Rogli, kjer sem največ treniral. To mi je seveda ustrezalo. Po takšni progi bi lahko tekmoval na vseh tekmah.

V kvalifikacijah ste bili najhitrejši. Vam je to kaj pomenilo? Če si hiter v kvalifikacijah, je to le dober obet za nadaljevanje. Lahko bi izgubil že v prvem dvoboju in končal na devetem mestu. K sreči se to ni zgodilo. Sem drugi, žal ne prvi, a bo že v petek nova priložnost.

Ko ste enkrat v finalu, si najbrž nekoliko oddahnete. Medalja je namreč že v vaših rokah. V polfinalni vožnji sem dal svoj maksimum. Vse sem iztisnil iz sebe, nato pa v finalu morda celo nekoliko popustil. Bil sem že zelo utrujen, a najbrž ne samo jaz, saj smo imeli vsi za seboj enako število voženj. Proga je bila dolga in po njej si se moral peljati desetkrat, če si želel postati svetovni prvak. Žal mi je malo zmanjkalo. V finalu vas je premagal isti tekmovalec kot na mladinskem SP leta 2005 … Že oče (hkrati tudi trener, op. p.) me je spomnil na to takoj, ko sem prišel na štart pred finalom, a sem mu odvrnil, da bo letos drugače, saj ga bom tokrat jaz premagal. Žal ga nisem, a Karl ni nepremagljiv. To sem letos že dokazal in tudi v kvalifikacijah sem bil hitrejši.

Vas je na prizorišču spremljalo kaj domačih navijačev? Žal ne, saj je Španija nekoliko predaleč, a sem prepričan, da bo doma toliko bolj veselo.

Kdaj bo čas za slavje? S slavjem bomo počakali, da se tekmovanje konča. Ravno sem bil v bazenu, da se mišice malo sprostijo, saj me v petek čaka še težka tekma v slalomu.

Se boste na štart slaloma sedaj kaj lažje podali? Kakšen je vaš cilj v tej disciplini? Ja, res grem na slalom lahko nekoliko bolj sproščeno. Ponavadi si športniki postavljamo vedno višje cilje. Eno medaljo že imam, zakaj ne bi imel še ene. Tudi zlata se ne bi branil (smeh). Peljal bom tako kot na treningih, tako, kot znam, potem pa bomo videli, kaj se bo zgodilo. Upoštevati je treba, da nas še enkrat čaka deset voženj, v katerih se marsikaj lahko pripeti. A tudi v veleslalomu nisem vseh odpeljal idealno.

Vam je kaj žal, da letos ni olimpijsko leto? Po eni strani malo že, a po drugi se spomnim, kako je bilo lani v Vancouvru, ko je deževalo in so bile razmere povsem neregularne. Poleg tega sem na olimpijskih igrah tekmoval z zlomljeno dlančnico, tako da je bilo tokrat še eno breme manj. Čez tri leta bodo nove igre in takrat bo nova priložnost.