Robert Koren: Znamo igrati tudi proti velikim

Z uvodnim zadetkom Roberta Korena v 19. minuti se je porušila prva domina obrambno nastrojenega San Marina in počasi nakazala pot do prepričljive zmage Slovenije. Zadetki v Ljudskem vrtu so začeli deževati in se na koncu zaustavili pri številki pet, kar ima kapetan slovenske reprezentance za izvrstno spodbudo za naprej. Spregovoril je tudi o prihajajočih tekmah z Anglijo in Poljsko, štadionu Wembley ter svojem klubu ...

Odkar opravljate vlogo kapetana, slovenska nogometna reprezentanca še ni zmagala s tako visokim rezultatom. Res je, tokrat smo bili postavljeni v vlogo velikega favorita. V prvih minutah ni bilo lahko, saj smo bili iz takšnih ali drugačnih razlogov v drugačni zasedbi kot ponavadi, tako da nam v tako kratkem času priprav ni uspelo uigrati vseh stvari. Kljub temu smo pokazali neko zadovoljivo igro in dosegli pet zadetkov, kar nam je manjkalo v preteklosti. To je dobra spodbuda za naprej, ampak v naslednjih tekmah nas čakajo povsem drugačni nasprotniki. Treba bo nameniti več pozornosti njim in se dobro postaviti na igrišču.

Izmed petih zadetkov sta bila dva vaša. Se je v vas prebudila nezaustavljiva strelska žilica? Vseskozi poudarjam, da je pomembna celota, se pravi reprezentanca kot celotna ekipa, ne smemo pa pozabiti še na točke. Zadetki predstavljajo le piko na i. Z njimi se bolj obremenjujete vi novinarji, sem pa seveda vesel, da sem pomagal ekipi do zmage.

Ni dosti manjkalo, pa bi izjemno uspešen večer kronali še s tretjim zadetkom. Privoščili ste si atraktiven ''slalom'', na koncu pa vas je na cedilu pustila le neposrečena zaključna poteza. Ko sem prišel do žoge, sem nekako krenil s prodorom. Ko sem začel, niti nisem razmišljal o samostojnem prodoru, a se mi je nato ponudila možnost. Odprl se mi je prostor, pomagali so mi tudi soigralci z odpiranjem, tako da sem prišel sam do vratarja, nato pa želel nekoliko atraktivno zaključiti celotno zadevo, kar bi bila pika na i. Na mojo žalost, žalost ekipe in vseh ljudi, ki so se zbrali v Ljudskem vrtu, mi ni uspelo. Veliko bolj je pomembno, da smo petkrat zadeli v polno, ta zaključek vseeno ni toliko pomemben.

Slovenija se je znašla v nesporni vlogi ekipe, ki je bila primorana napadati. Ste ob tej napovedani spremembi pričakovali podoben razplet dogodkov? Že od prvega dne priprav smo stremeli k temu, da krenemo od prve minute čim bolj ofenzivno. Igrali smo z osmimi igralci na njihovi polovici. Od začetka je bilo dokaj težko, saj so se gostje branili z desetimi, ampak po prvem zadetku smo strli njihov odpor in na koncu dosegli pet golov. Tega smo zelo veseli.

K večjemu pritisku, ustvarjenemu pred vrati skromnega San Marina, ste pripomogli tudi vi. Zaigrali ste nekoliko bolj napadalno in se večkrat znašli v priložnostih. Boste nadaljevali s podobnim pristopom tudi na prihodnjih tekmah? Kar se tiče moje vloge, moram povedati, da je bil tokrat na drugi strani San Marino, ki se je vseskozi branil. Vedeli smo, da moramo že od samega začetka kreniti ofenzivno. Na naslednjih tekmah bo to vsekakor drugače, saj bomo morali posvetiti več pozornosti nasprotni ekipi. Igrali bomo s Poljsko, ki je zelo dobra reprezentanca. Ne bo nam dovolila toliko priložnosti, da bi odšli naprej. V preteklosti smo iz zvezne vrste premalokrat prihajali v priložnosti za udarec oziroma doseganje zadetka, zdaj srčno upam, da bo v nadaljevanju kvalifikacij boljše, se pa moramo vendarle na tekmeca pripraviti kot celotna ekipa. To je najbolj pomembno.

Kako ste zadovoljni z nastopom Etiena Velikonje, Nejca Pečnika in Armina Bačinoviča, ki do srečanja s San Marinom še niso bili deležni tolikšne priložnosti v reprezentanci? Novinci v reprezentanci so dali svoj maksimum. Dobro so se vklopili v ekipo, vzdušje je enkratno, tako da glede tega ni večjih težav, seveda pa se v igri pozna odsotnost nekaterih standardnih igralcev, saj smo kar nekaj časa skupaj uigravali določene stvari. Med njimi je še kako pomembna vrnitev Milivoja Novakoviča, ki predstavlja naši ekipi zelo veliko. Pred tekmo s San Marinom smo imeli za pripravo na voljo samo dva dni časa, na koncu pa smo dali vse od sebe in zadeli petkrat, kar je najbolj pomembno.

Andraž Kirm in Aleksander Radosavljevič sta dosegla svoj prvenec v državnem dresu. Imate v slačilnici morda kakšno navado, da bosta morala zaradi tega počastiti soigralce? Zaenkrat še ne, ampak je to dobra ideja in jo bomo morda v prihodnosti res uvedli. Je pa res, da potem mogoče nekateri ne bodo hoteli doseči zadetka, ker jim potem ne bi bilo treba plačati pijače (smeh). Šalo na stran, pomembna je ekipa in pomembne so osvojene tri točke. To, kar so sedaj doživeli eni, bodo prihodnjič že drugi. O tem v sami reprezentanci ne razmišljamo. Mi smo osredotočeni na stvari, kot so ekipa in stremimo k maksimalnemu izkupičku na vsaki tekmi.

Naslednje prizorišče, na katerem bo nastopila Kekova četa, poznate zelo dobro. Na Wembleyju ste v dresu WBA izkusili že dva boleča poraza, enkrat ste klonili v dodatnih kvalifikacijah za vstop v najvišji angleški klubski razred, drugič pa v polfinalu pokala FA. To je štadion, ki si ga vsak rad zapomni, saj predstavlja resnično prvovrstni spektakel. Res je, nisem bil uspešen na dveh tekmah, kljub temu pa imam na ta prekrasen objekt enkratne spomine. To bo vsekakor dobra izkušnja za igralce in vse ljudi iz Slovenije, ki se bodo prepričali, kakšno vzdušje ponuja Wembley. Za nas ta tekma ne bo prioriteta. Mi se bomo že prej pripravljali na dvoboj s Poljsko, seveda pa bomo skušali srečanje v Londonu odigrati maksimalno. Hočemo pokazati, da znamo igrati tudi proti velikim reprezentancam, vseeno pa bo, tako kot sem že povedal, poudarek na tekmi s Poljsko.

Ste edini slovenski reprezentant, ki si nogometni kruh služi v Angliji. Vas zaradi tega otoški novinarji, ki iščejo pred dvobojem na Wembleyju zanimive zgodbe, že kaj »zaslišujejo«? Ja, nekaj stikov je že bilo. Dal sem nekaj izjav, seveda pa so tudi Angleži osredotočeni predvsem na sebe, saj imajo velike zvezdnike, tako da bodo nam namenili malce manj pozornosti. Kot sem povedal, tekma z Anglijo je le prijateljska, mi pa bomo bolj osredotočeni na kvalifikacijsko s Poljsko.

V drugoligaški sezoni ste že zbrali prvi nastop v dresu WBA. Mar to pomeni, da ostajate v klubu iz predmestja Birminghama? Prestopni rok še ni končan. Ostaja še nekaj dni, a sem zelo zadovoljen s sedanjim klubom. Imam pogodbo, v klubu me zelo cenijo, tako da mi ni lahko oditi. Če bo prišla ponudba, ki bo zadovoljila klub in mene, bom odšel, drugače pa bom še naprej z veseljem igral za West Bromwich Albion.

Vaš nekdanji trener Tony Mowbray je odšel k Celticu. Mnogi s(m)o pomislili, da vas bo povabil v Glasgow, saj na bi že od prej ''zeleno-beli'' škotski velikan kazal zanimanje za vaše usluge, potem pa ni bilo od tega nič ... Vsekakor je bil on tisti, ki me je pripeljal v Anglijo in mi dal priložnost, da se dokažem na tej visoki ravni. Za to sem mu zelo hvaležen. Seveda sva imela odličen odnos, a vedno se poti križajo. Sedaj on nadaljuje svojo zgodbo v Celticu, sam pa lahko potrdim, da se ne bom selil na Škotsko. Ostal bom v Angliji.