Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
6. 2. 2008,
17.46

Osveženo pred

9 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 6. 2. 2008, 17.46

9 let, 1 mesec

Milan Osterc: Verjel sem vase

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Milan Osterc je nogometaš, ki ga ni potrebno posebej predstavljati.

A kljub temu ni odveč, če zapišemo, da se je začel kaliti v Beltincih pri Potrošniku, zatem pa je bogato znanje prodajal v Herculesu, Olimpiji, Le Havru, Bursaporju, AEK-u iz Larnace, Malatyasporu, LASK-u in HiT Gorici. V zgodovino slovenskega nogometa se je zapisal tudi z nastopom na svetovnem in evropskem prvenstvu, v reprezentančnem pa je v 44 nastopih dosegel osem zadetkov. Dvaintridesetletni napadalec je z vrnitvijo na slovensko nogometno sceno zapolnil vrzel pri HiT Gorici in pokazal, da še ni rekel zadnje besede v nogometu … Povzpel se je namreč na prestol klubske liste strelcev …

S čudovitim zadetkom ste premagali mariborskega vratarja in si prislužili naziv najboljšega igralca zadnjega kroga jesenskega dela slovenskega prvenstva … Vsekakor sem vesel in počaščen, da so me gledalci izbrali za igralca tekme, saj je publika v štajerski prestolnici naravnost sijajna. Nedvomno pa je glavno to, da smo se v Novo Gorico vrnili s tremi točkami.

Na zimski odmor ste se odpravili z odmevno zmago v Ljudskem vrtu … Ob tem se porajajo pozitivni občutki, saj smo v zadnjih treh dobro odigranih dvobojih vknjižili dve zmagi. Jesenski del sezone smo končali tako, kot smo si želeli, in pred nami je tokrat zaslužen počitek.

Skalp proti Mariboru vas je popeljal na drugo mesto prvenstvene lestvice. Ste zadovoljni z jesenskim delom? Kakšni so cilji kluba? Z jesenskim izkupičkom smo zadovoljni … Kar se tiče ambicij kluba, so bili te v Novi Gorici vselej visoke. V zadnjih štirih letih je naslov državnih prvakov šel kar trikrat v "mesto igralnic". Od takrat se je zamenjalo kar nekaj nogometašev, uvrstitev med tri najboljše ekipe v elitni slovenski ligi in v pokal UEFA pa je tudi tokrat nedvomno prioriteta.

Prednost državnih prvakov iz mesta ob Kamniški Bistrici pred tekmeci kopni, in tokrat znaša "zgolj" osem točk. Prvenstvo še zdaleč ni odločeno … Nedvomno ima tudi HiT Gorica priložnost, da se še petič okiti z naslovom državnih prvakov … Glede na igro lahko rečem, da je zaostanek dokaj velik. Naša naloga je, da moramo v prihodnje zmagovati, Domžalčani pa "kiksati". A slovenski prvaki igrajo v stalno solidni formi in imajo dobro ekipo. Prvenstvo je še dolgo in lahko se zgodi marsikaj. Dokler so možnosti, se bomo nedvomno borili za naslov.

Z devetimi zadetki ste na vrhu klubske liste strelcev. Kakšni so občutki ob dejstvu, da ste najboljši strelec kluba? Ste pričakovali, da bo vaša vrnitev tako uspešna? Presrečen sem, ker sem se tolikokrat vpisal med strelce. Prav tako sem zadovoljen s svojimi igrami, a verjamem, da lahko igram še bolje. Enako velja za celotno ekipo. V nogometu je namreč tako, da se mora napadalec nenehno dokazovati z zadetki. Zaradi poškodbe sem bil eno leto odsoten z nogometnih zelenic in marsikdo je ob moji vrnitvi dvomil o meni ter o mojih sposobnostih. A sam sem verjel vase …

Potem ko ste skorajda že sklenili bogato nogometno pot, ste presenetili z vrnitvijo na slovenske nogometne zelenice. Kaj je glavni razlog vašega prihoda v "mesto vrtnic"? V Novi Gorici živim. Tukaj imam ženo in otroke, moja želja pa je bila, da grem v urejen in ambiciozen klub z dobrimi pogoji za delo. Vse to sem našel pri HiT Gorici. Vedel pa sem tudi, da se lahko najhitreje "vklopim" ravno tukaj. Glede na to, da sem bil eno leto odsoten, o drugih klubih sploh nisem razmišljal.

Kako ste se ujeli z novimi soigralci? Dobro. V Novi Gorici je veliko potencialov. Ekipa je mešanica mlajših in starejših, a izkušenih igralcev. Nekatere nogometaše poznam že od prej. Treningi so kakovostni in moram priznati, da sem zelo zadovoljen.

Preizkusili ste se v mnogih klubih izven slovenskih meja. Kje vam je bilo doslej najlepše? V Španiji in Izraelu. Na Pirenejskem polotoku mi je bil všeč tako način življenja kot tudi način igranja. V Izraelu pa smo imeli dobro ekipo, s katero smo dosegli lepe uspehe. Tudi v Tel Avivu mi je bil všeč način življenja, saj se tam marsikaj dogaja, hkrati pa gre za lepo mesto ob morju. V Hapoelu nikdar ni manjkalo pravih derbijev. Moram pa priznati, da sem imel pred prihodom povsem drugačno predstavo o Izraelu. A ko sem prišel tja, je bilo vse popolnoma drugače. Torej, lepo.

Morda še kaj razmišljate o igranju v tujini? Odhod v tujino ni moja prioriteta, saj sem tu nadvse zadovoljen in se dobro počutim. Če pa se bo ponudila priložnost, zakaj pa ne … A vse v dogovoru s klubom.

Kako bi ocenili kakovost slovenske lige v nasprotju s časom, ko ste svoje znanje na slovenskih nogometnih zelenicah že prodajali? Žal moram reči, da je liga od takrat, ko sem igral na slovenskih tleh, torej na sredini devetdesetih let minulega stoletja, nazadovala. Takrat je bilo veliko igralcev boljših, izkušenejših, prav tako je bilo v slovenskih klubih precej kakovostnih tujcev. V današnjem času pa se veliko dela z mladimi. Ti so nekdaj težko prišli zraven, zgolj v primeru, če je kdo bil res zelo talentiran. Obstaja veliko zanimivih igralcev, odvisno pa je, kako se bodo znašli in napredovali na nogometni poti.

Kdo je na nogometni poti na vas pustil največji pečat? Velik pečat je name pustila udeležba na svetovnem prvenstvu leta 2002, kot tudi sam selektor Srečko Katanec. Vse to je, seveda poleg rezultatov, močno vplivalo na potek moje nadaljnje kariere. Kar se tiče klubskih trenerjev, bi izpostavil Drorja Kashtana (sedanji selektor izraelske reprezentance; op. p.), ki me je treniral pri Hapoelu, Pera Nadovezo iz časov igranja pri Potrošniku in Milana Miklaviča iz HiT Gorice.

Imate morda še kakšno neizpolnjeno nogometno željo? Z nobeno ekipo še nisem osvojil naslova državnega prvaka, zato je to moja glavna želja.

Vaš najlepši zadetek v karieri? Najlepši in najpomembnejši je nedvomno bil zadetek v dodatnih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo proti Romuniji. Jih pa je bilo veliko še v pokalu UEFA, prvenstvih …

Z vašim trenerjem Darkom Milaničem ste skupaj zaigrali v slovenski reprezentanci. Kaj bi lahko rekli o njem? Darko je zelo ambiciozen trener, ki ničesar ne prepusti naključju. Je oseba, ki se v analize poglablja do potankosti, ima dobre treninge, pomaga mlajšim igralcem in ceni nogometaše. Menim, da lahko Darko kot trener uspe. Za nameček je študiozen in marljiv.

S slovensko izbrano vrsto ste nastopili na svetovnem in evropskem prvenstvu. Sloveniji so kroglice v kvalifikacijah za mundial namenile Češko, Poljsko, Slovaško, Severno Irsko in San Marino. Imamo pod okriljem selektorja Matjaža Keka kaj možnosti za uvrstitev na SP? Možnosti za napredovanje imajo vsi. Okostje slovenske reprezentance je izdelano, prav tako so v izbrani vrsti dobri posamezniki, potrebno pa je narediti še močnejši kolektiv. Skupina, v kateri smo se znašli, ni atraktivna, je pa težka. Če bo pristop pravi, se lahko zgodi marsikaj … Takrat bodo prišli tudi navijači, ki lahko reprezentanco ponesejo naprej.

Ste morda že razmišljali, kaj bi počeli po koncu kariere? V načrtu imam, da bi igral še dve ali tri leta. Vsekakor imam v mislih nekaj, kar bi počel po koncu profesionalnega igranja, a naj to zaenkrat ostane skrivnost. Zanima me kar nekaj stvari, videli pa bomo, kaj bo prinesel čas.

Pred vami so zaslužene počitnice. Kje boste nabirali moči za nadaljevanje sezone, ki se začne 1. marca? Najprej bi se rad v teh treh tednih dobro spočil. Zatem pa sledijo priprave na nadaljevanje sezone.

Ne spreglejte