Marta Bon: Večje kot je tveganje, večji je izziv

Slednja se zaveda tveganja, ki obstaja ob pomlajeni Krimovi ekipi. Nekdanja vrhunska igralka, ki je igralsko pot začela v Mirni na Dolenjskem, nadaljevala v Novem mestu, Olimpiji in Krimu, je tako v Sloveniji kot po svetu znana kot vrhunska strokovnjakinja (predsednica strokovnega sveta pri RZS, predavateljica na Fakulteti za šport, novoimenovana članica komisije IHF …). Danes 46-letna Bonova se vrača na mesto zločina, saj je na Galjevici že delovala med letoma 1991 in 1994, tam pa že prvo leto osvojila naslov mladinskih prvakinj. Preizkusila se je tudi v Olimpiji, dvakrat pa je vodila tudi žensko člansko slovensko reprezentanco, s katero je leta 2003 na svetovnem prvenstvu na Hrvaškem osvojila osmo mesto. Izziva, ko so jo poklicali s Krima, ni mogla zavrniti, čeprav prizna, da je bila trda pogajalka, saj želi, da bi tako v vodstvu kot v ekipi vse delovalo na vrhunski ravni. V intervjuju za Sportal je povedala tudi, da vseh aktivnosti ne bo več mogla usklajevati, zato se bo bržkone vsaj dvema odpovedala.

Glede na krivuljo padanja uspešnosti Krima Mercatorja v zadnjih dveh letih, ste se težko odločili, da sprejmete ponujeno? Po eni strani je bilo težko, saj so bile v mojem življenju doslej v ospredju druge stvari, po drugi strani pa je jasno, da je za tistega, ki ima vsaj malo trenerskih ambicij, Krim ogromen strokovni izziv. Poleg tega pa imam strašno spoštovanje do Krima in njegove tradicije. Če dobiš v življenju takšno ponudbo, jo seveda vzameš resno.

Vseeno obstaja veliko tveganje, kajne? Krim pada pri kakovosti igre, zato tveganje seveda je, ampak veče kot je, večji je zame izziv. Absolutno se zavedam tveganja, saj odhajajo domala vse nosilke igre, ki imajo preizkušeno kakovost in izkušnje. Strategija je popolno pomlajevanje, kar predstavlja največji riziko v začetni fazi. Težava zame je tudi v tem, da je ekipa praktično že izbrana. Zame je zato prvo leto (dogovorili so se za tri leta sodelovanja, o.p.) samo zato, da pregledam, kaj sodi v koncept igre Krima ter pospešim uvajanje sodobnega sistema igre. Želim si spoznati igralke in poiskati kakšen izreden potencial, hkrati pa vzpodbuditi bojevitost, odločnost ter močno pripadnost, na čemer je Krim mnoga leta gradil. Seveda pa se bo potrebno podrediti tudi ciljem, ki jih postavlja uprava.

Prav to je sila vprašljivo. Nova ekipa, nova trenerka, nov koncept igre, a uprava postavlja cilj preboja v drugi del lige prvakinj. Stali boste na trhlih tleh. Kaj hitro se vam lahko zgodi to, kar se je prejšnjemu trenerju Bojanu Čotarju … To je dejstvo. Takšen cilj so postavili. Nobena skrivnost ni, da sem se želela zelo resno pogovoriti s Krimom o pogojih in pa o skupnem delu. Krim je vselej bil velik projekt, v tem trenutku in kritičnem obdobju pa je še mnogo bolj pomembno, da uprava in stroka dobro sodelujeta, da stojita za odločitvami. Zato smo se dolgo pogovarjali. Pa ni šlo le za to, koliko bo moja pogodba zavarovana glede tveganja in da jo lahko prekinejo, pač pa bolj za uravnavanje vrednostnega sistema. Če ne bo popolnega angažiranja vseh, potem Krim ne more veliko narediti. Na vseh relacijah. Potrudila se bom tudi, da se predsednik Zavrl še bolj angažira.

Je ekipa, s katero boste sodelovali - z njenim sestavljanjem pa veliko niste imeli -, po vašem okusu? Ekipa je praktično sestavljena, po drugi strani je še kar nekaj neznank. Še vedno se ne ve, ali bo Slovakinja Zasik prišla, še vedno se nismo uskladili glede vratarke, vprašanje je tudi, kako je s poškodovano Bodnjevo – vsi vemo, da je ekipa z njo ali brez nje lahko popolnoma drugačna. Ni še jasno, kaj bo z Odrovo. Lahko se zgodi, da bo Krim popolnoma pomlajen in neizkušen. Sicer rada delam z mladimi, a za to je potreben čas. Nevarnosti obstajajo, a od klubskega vodstva bo odvisno, ali bo to razumelo ali ne. Če bo gledalo samo tehnično, torej, ali je cilj dosežen ali ne, potem se lahko zgodi marsikaj.

Boste ohranili strokovni štab, ki je deloval v tej sezoni? Zagotovo kot pomočnik ostane Uroš Bregar, pa trener vratark Rolando Pušnik. Mislim, da sta oba tako kakovostna, da bi bilo nespametno karkoli spreminjati. Odprto vprašanje je še kondicijski trener. Zanj še nisem sprejela dokončne odločitve, zagotovo pa bo eden od slovenskih strokovnjakov.

V čem pa mislite, da je bila v tej sezoni glavna težava Krima? Prepričana sem, da je Bojan Čotar izredno kakovosten trener, a mislim, da bo naša prva naloga, da odkrijemo, zakaj se je v tej sezoni pojavila takšna množica poškodb. Želim si izvedeti, v čem je bila težava – ali je bil to material, oprema, trening … Nočem, da se kaj podobnega zgodi v prihodnosti.

Kako boste usklajevali množico funkcij in delovnih mest, od ljubljanske mestne svetnice, selektorke mladinske ženske reprezentance, predsednice strokovnega sveta Rokometne zveze Slovenije, pa predavateljice na Fakulteti za šport in dejavne članice RK Trimo Trebnje? Preveč se zavedam, koliko zahteva od človeka takšen projekt, kot je Krim. Maksimalno bom zmanjšala nekatere aktivnosti, druge bom popolnoma črtala. O tem se še odločam, kaj obdržati in s čem prekiniti. Zagotovo pa ne bom več trenerka mladink, čeprav mi je zaradi tega zelo hudo.