Marcel Rodman: Smo prava jeseniška ekipa

Marcel Rodman se je po letu dni igranja na Dunaju spet vrnil v domače moštvo in od Dejana Varla prevzel kapetanski trak. Hokejist, ki bo 25. septembra dopolnil 27 let, ima za seboj že bogato, tudi reprezentančno kariero. Doslej je igral že za Peterborough Pirates (OHL), Krefeld Pinguine (prva nemška liga DEL) ter v avstrijski ligi EBEL poleg Jesenic še za Graz in Dunaj. Izkušeni napadalec je tako velika okrepitev železarjev za sezono 2008/09.

Priprave so za vami, vas je tudi letos kondicijski trener Rok Pekolj pošteno "namučil"? Ja, res nas je (smeh). Pripravljali smo se precej dolgo in predvsem zelo dobro, zato že komaj čakamo, da se prvenstvo začne.

Na tekmah pred sezono niste bili ravno najbolj prepričljivi. So se stvari na koncu le postavile na svoje mesto? Pripravljalne tekme so nekoliko varljive, ker nimajo nobene tekmovalne teže. Zaradi porazov se zato ne obremenjujemo, bolj nas je recimo zanimal način igre. Poskušali smo se čim bolj približati trenerjevim zamislim in v veliki meri nam je to tudi uspelo. Vemo, da imamo še nekaj slabosti, a te bomo pač odpravljali sproti. Verjamem, da bodo našo pravo formo pokazale prve prave tekme, kjer nam nikakor ne bo manjkalo motiva.

Cilji klubske uprave so polfinale lige EBEL in ubranitev državnega naslova. So vaši osebni cilji podobni? Sem športnik kot tudi moji soigralci, zato si seveda želim zmagovati. Z uvrstitvijo v končnico bomo zadovoljni predvsem zato, ker bomo s tem dobili priložnost za osvojitev prvenstva. Če bomo izpadli v četrtfinalu ali polfinalu, bomo zanesljivo vsi hudo razočarani, saj razmišljamo le o zmagah. Vseeno pa se zavedam, da je naslov prvaka morda le nekoliko nerealno pričakovati. Bomo videli, kako bo.

Že v petek vas čaka obračun z Beljakom. Najbrž za začetek šteje le zmaga … Zanesljivo. Zame osebno je sam začetek zelo pomemben. Z dobrimi izidi v prvih krogih se namreč dobi prepotrebna samozavest in pravo vzdušje tako v garderobi kot na tribunah. Zmaga bi bila zato zelo lepa popotnica. Sila pomemben pa je tudi način, s katerim se pride bodisi do zmage ali poraza. Če bi nas denimo tekmeci popolnoma nadigrali, bi to sprožilo negativno vzdušje in za nas bi bilo nato vse veliko težje.

Kateri klubi pa so po vašem mnenju letos najmočnejši? Mislim, da kar vsi. Vsi klubi so ekipe sestavljali tako, da bi bile močnejše kot lani. Po pripravljalnih tekmah njihove moči ni mogoče soditi. Morda tukaj nekoliko izstopa Alba, ki pa se po mojem mnenju ne bo tako mučila kot lani in na drugi strani seveda Salzburg, ki ima na razpolago tako velika finančna sredstva, da lahko med sezono rešuje kakršnekoli težave.

Za seboj imate že kar izdatno legionarsko kilometrino. Kako bi primerjali delo v tujini s tem doma? Vsak klub je malce drugačen in vsaka uprava ima svojo vizijo. Kar se organizacijskega dela tiče, menim, da v Sloveniji še nekoliko zaostajamo za tujino. Tam je denimo reševanje manjših problemov in zapletov samoumevno, medtem ko se pri nas včasih le preveč ukvarjamo z malenkostmi.

Na Jesenicah letos igrata le dva tujca. Je lahko to problem ali je ekipa dovolj močna? Tu je veliko takih fantov, ki se poznamo že celo življenje in to je naša največja prednost. Smo prava jeseniška ekipa, obenem pa je tukaj tudi glavnina reprezentance, zato kakšne potrebe po dodatnih tujih okrepitvah ne vidim. Je pa že uprava dala jasno vedeti, da če se med sezono pojavi potreba po dodatnih tujcih, bo te tudi pripeljala.

Še kakšna beseda o trenerju Dougu Bradleyju … Doug je zelo prijeten in prijazen možakar. Veliko razmišlja o hokeju in se veliko ukvarja s taktiko. V zadnjem času smo se tako veliko ukvarjali z izpopolnjevanjem vstopanja in izstopanja v napadalno tretjino, veliko njegovih zamisli pa bomo še izpilili. Je zelo sistematičen trener.