Jure Natek: Francozom se moram oddolžiti

Ljubljančan je precej zadihan z veseljem prve občutke delil z nami. Priznal je, da si v polfinalu najbolj želi ekipo Montpelliera, saj ima z njo neporavnane račune še s časov, ko je igral za Prule 67. Ljubljansko moštvo je namreč v sezoni 2002/03 proti Francozom izgubilo v polfinalu lige prvakov.

Prvi komentar tekme … Fantastično! Takšna zmaga je res nekaj posebnega, zato je razumljivo, da smo vsi presrečni. Bili smo veliko boljši od Lemga, zato zasluženo napredujemo v polfinale. Lemgo nikakor ni mogel mimo nas. Naša obramba je tako v Celju kot v Nemčiji dobro delovala in to je bil ključ do uspeha. Na obeh tekmah smo začeli silovito in prešli v vodstvo, ki smo ga znali obdržati. Tekmeci so bili obsojeni na neuspeh.

To je za vas tretja zaporedna uvrstitev v polfinale. V sezoni 2002/03 ste se namreč tja uvrstili s Prulami 67 … Mislim, da je to nekaj posebnega za vsakega rokometaša. V treh letih trikrat v polfinalu najmočnejšega evropskega klubskega tekmovanja - lep dosežek. Dejstvo je, da se vsakič veseliš znova, saj se takšnih dogodkov nikdar ne 'naješ'.

Kako pa to sezono doživljate v primerjavi s preteklo - šampionsko. V klubu je bilo mnogo sprememb … S tem, kar se je zgodilo po pretekli sezoni in pred to, ki sedaj teče, se ne obremenjujem. Zgodilo se je tako, kot se je. V življenju in športu je vedno tako. Nekdo prihaja na novo, drugi odhajajo. Vedno se bom z veseljem spominjal lanskega leta in moštva, s katerim sem igral. Sicer pa se mi zdi, da v igri ni prišlo do drastičnih sprememb. Morda igramo hitreje kot v prejšnji sezoni in še bolj agresivno v obrambi. Za zdaj se nam je to izjemno obrestovalo. Upam, da bomo tako tudi nadaljevali. Če bo tako, se nam obeta še kaj lepega.

Šampionski naboj je na parketu vsekakor jasno viden … Zagotovo. Šampionski naboj ostaja. Če ga ne bi bilo, ne bi igrali na takšen način. Še posebej smo 'naelektreni' v naši dvorani, pred enkratno publiko, ki ji, vsaj po mojem mnenju, v Evropi ni para. Mi le branimo evropski naslov. Tega naboja pa ne bi bilo, če se v ekipi ne bi razumeli. Odnosi so tako na parketu kot izven njega dobri.

V pretekli sezoni ste bili kar nekako v senci Vugrinca, danes pa postajate vedno bolj pomemben igralec Celja Pivovarne Laško. Kako bi ocenili napredek? V zadnjih tednih je moja samozavest gotovo zrasla, kar je izredno pomembno. Prvo polovico sezone se je poznalo, da še nisem pravi, saj v pretekli sezoni nisem veliko igral v napadu. Zato sem potreboval nekaj časa, da pridem 'k sebi' in se 'utečem'. V tem trenutku mislim, da sem v kar dobri formi in na tekmah dobivam ogromno priložnosti. Tega sem, seveda, zelo vesel.

Želje za polfinale? Se ne obremenjujem z njim. Kdorkoli bo, ga bo potrebno premagati. Čeprav mi, Ljubljančani še vedno upamo, da se bomo lahko enkrat maščevali francoskemu Montpellierju za poraz v polfinalu. Morda je zdaj pravi trenutek.

Po lanskem pohodu na vrh stare celine so bralci Sportala ekipo Celja PL izbrali za športno ime leta. Prekašali ste vse ostale slovenske športnike. Kaj takšna priznanja pomenijo vam? Ni dvoma, da je občinstvo tisto, ki presoja, če se dela dobro oziroma slabo. Super je, če te pohvalijo ljudje, ki te vselej bodrijo in spremljajo na tekmah. To je potrditev za vsakega športnika, ki sicer sam najbolje ve, kdaj kakovostno dela in kdaj je lahko zadovoljen. Lepo je videti, da toliko ljudi navija in nenazadnje tudi glasuje zate.