Sreda, 21. 10. 2009, 7.52
9 let, 2 meseca
Jerman: maraton(ec) le na smučeh

Zima se bliža. Kakšno oceno bi namenili dosedanjim pripravam na olimpijsko sezono? Visoko. Z večjim delom priprav sem zelo zadovoljen. Predvsem v Čilu smo naredili res veliko, precej več kot v minulih letih. Res je, da po vrnitvi v Evropo razmere niso dopuščale kakovostnega treninga. A zaloga je dovolj zajetna. Upam, da bodo razmere do začetka sezone dobre, saj želim pri piljenju forme še korak naprej.
Zdravje? Dobro. Z izjemo ureznine, ki je ne bi štel za pravo poškodbo, nisem imel težav. Do nezgode je prišlo na ledeniku Pitztal, ko sem bočno drsel proti štartu. Vmes sem naletel na skalo, pri minimalni hitrosti padel in se porezal. Na srečo me nezgoda ni prikrajšala za delo na smučeh.
Prav poškodbe so v zadnjih mesecih pogosta tema pogovorov. Mnogi opozarjajo na gladiatorsko vlogo smučarjev, predvsem smukačev. Vaš pogled na to vprašanje? Varnost na tekmah je na najvišji možni ravni. Pri tem mislim na zaščitne ograje, opremo, pravila FIS … Jasno, lahko bi 'zapirali' smuke. A hitrost bi nato znašala 80 ali 85 km/h, torej kot nekakšno turistično smučanje. Osebno sicer nisem ljubitelj visokih skokov, a na določenih delih brez tega ne gre. To moramo sprejeti. V končni fazi pa je tako, da ima smukač na sebi čelado in zaščito za hrbet. To je vse. Ko padeš pri hitrosti 100 km/h ali več, se lahko zgodi marsikaj.
Novost v ekipi je tudi trener za hitri disciplini Burkhard Schaffer. Bi lahko povzeli ključne spremembe v procesu dela? Količinsko delamo precej več. Predvsem v Čilu. Zato je bilo zelo naporno, saj smo smučali cele dneve. Sprememba je očitna. Burhkard je izjemno energičen, volje do dela mu ne primanjkuje. V Čilu je bil na progi že skupaj z možmi, ki so nato s teptalci pripravljali progo. Prav zato smo imeli res najboljše možne pogoje za trening. Za nameček smučarji prejemamo povratne informacije. Tega v minulih sezonah ni bilo.
V kolikšni meri pa je omenjeni avstrijski strokovnjak prilagodil koncept treningov posameznim tekmovalcem? Vi ste po minuli sezoni, ki je bila sicer tretja najboljša v karieri, a hkrati slabša od predhodnih dveh, denimo sami opravili analizo in izluščili napake. Vam jih je pomagal odpravljati? Analiza je pokazala, da sem bil v minuli sezoni počasnejši na ravninskih delih. Letos je bil zato poudarek prav na treningu tega segmenta. Dovolj zgovoren je podatek, da smo na južni polobli v enem dnevu presmučali 42 kilometrov drsalnih zavojev. V prvem delu med 7.30 in 11.30, nato pa še med 13.30 in 16.00. Prepričan sem, da bo napredek viden.
Gre za maratonsko razdaljo na smučeh. Ste v življenju že (pre)tekli pravi maraton? Ne. Trenutno ga tudi ne načrtujem. Menim sicer, da bi to razdaljo lahko pretekel. Trpela pa bi kolena. 42 km na asfaltu? To ni ravno balzam za moja kolena.
Nazaj na sneg. V kolikšni meri so letos vaši načrti glede napredka in iskanja idealne smučine prežeti z rezultatskimi cilji? Jasno je, da imam v podzavesti tudi rezultat. V končni fazi so rezultati bistvo smučarskega življenja. A rezultati ne bodo prišli samo od sebe. Svoje smučanje moram dvigniti na višjo raven, odpraviti nepotrebne in nespametne napake … Jasno, brez konkurenčne opreme ne bo šlo. Le če bo vse na vrhunski ravni, bom lahko računal na vrhunske rezultate.
Ko smo ravno pri opremi. Poleti ste bili prisiljeni sami seči v žep in plačati serviserja. Se je recesija ob sodelovanju s Stöcklijem poznala tudi na drugih ravneh? Ne. Še celo omenjena poteza je zgolj del kartelnega dogovora vseh proizvajalcev. Švicarji so se seveda tega držali. Sicer pa nimam težav.
Ste poleti našli tudi kaj časa za trening slaloma, ki bi vam prav prišel za večjo konkurenčnost v (super)kombinaciji? Slalom sem vadil le v ZDA, nato ne. Vseeno se bom v novi sezoni posvetil tudi superkombinaciji. Vem, da bi moral za vrhunske uvrstitve v tej disciplini vidno napredovati tudi v slalomu. Na vrh lahko računajo le smukači, ki so se tudi v slalomu sposobni uvrščati med dobitnike točk. Jaz seveda nisem na tej stopnji. Vseeno pa menim, da lahko z dobrim smukom in posrečenim slalomom pridem visoko. Navsezadnje imam tudi kar nekaj izkušenj.
Sezona se nezadržno bliža. Med vašimi konkurenti odslej ne bo več Hermanna Maierja. Njegovi rezultati so znani, zato so besede odveč. Kako pa nanj gledate kot njegov tekmec in sopotnik v karavani svetovnega pokala? Njegov odhod bo osiromašil svetovni pokal, čeprav v zadnjih sezonah z izjemo superveleslaloma ni posegal po najvišjih mestih. A Hermann je bil ikona alpskega smučanja. To potrjujejo vsi rezultati, odličja z največjih tekmovanj in globusi. Mislim, da slednjih ne zna niti prešteti.
Veliko časa preživite na ledenikih. Lahko iz prve roke opišete posledice globalnega segrevanja v zadnjem desetletju in pol? Zgrožen sem. Predvsem ob zadnjem obisku Pitztala sem bil šokiran. Nisem verjel, da je to možno. Sneg? Dovolj ga je bilo za 20 vrat veleslaloma, vse ostalo je led. Žalostna podoba. Še hujši primer nam ponuja pogled na ledenik Mölltal. Tam sem še kot otrok sredi poletja smučal ob tedanji vlečnici. Na tistem mestu so sedaj 5-metrske skale. Ledenik je skorajda izginil. Če ne bi bilo sistema umetnega zasneževanja, ledenika ne bi bilo več. O tem sem prepričan. Človeštvo je naš planet pripeljalo zelo daleč …