Goran Dragič: Trener je spremenil način dela, odnos do tekme …

V Tivoli je 21-letni Goran Dragič posojen od španske Tau Ceramice, če pa bo morebiti ostal tudi v naslednji sezoni, pa zaenkrat še, kot pravi, ni znano. V intervjuju za Sportal je pohvalil trenerja Aleksandra Džikića, zadovoljen je s sezono, ko je prestal evroligaški krst, pokomentiral pa je tudi kvalifikacijski žreb za olimpijske igre.

Union Olimpija je v vitrino vrnila pokalno lovoriko in s tem osvojila že štirinajsti tovrstni naslov. Če se ozrete nazaj, ste tekmo proti Heliosu odigrali brez kapetana Marka Miliča, Saše Dončića, Borisa Gorenca in če dodamo še Saše Ožbolta, pa kljub temu brez večjih težav po superpokalu osvojili drugo lovoriko v sezoni … Pred začetkom tekme smo imeli na voljo le devet igralcev, zato je bil to za nas še dodaten motiv, da se izkažemo in navsezadnje odigramo tekmo za njih. Oni so nam dajali podporo s klopi, mi pa smo jim to vračali na parketu.

Je bila v finalu Union Olimpija toliko boljši tekmec ali pa moštvo iz Domžal nekoliko pod pričakovanji? Mogoče smo res pričakovali nekoliko težjo tekmo, ampak je tudi res, da vse, kar smo se zmenili v garderobi, smo uresničili na igrišču. Odigrali smo agresivno obrambo na meji prekrška in tako prestregli nekaj žog ter zadevali iz protinapadov. Predvsem pa nismo dopustili, da razvijejo svojo igro in lahkih metov Robertu Trohi za tri točke. Vsilili smo jim svoj ritem. Mislim, da je to razlog naše dobre igre ...

V finalu ste delovali zelo motivirani. Vas je morda trener po slabši četrtfinalni tekmi še dodatno spodbudil k temu? Vse skupaj je na nas vplivalo pozitivno. Morda je bilo za nas dobro, da smo na začetku slabo odigrali tekmo proti TCG Mercatorju, ko so se Škofjeločani zares dobro upirali. Takrat smo tudi igralci slišali nekaj krepkih od trenerja, kar nas je še bolj motiviralo k bolj zavzeti igri. Druga stvar pa je, da se tudi igralci hočemo dokazovati in osvajati lovorike, kot tretje pa smo si zelo želeli vrniti pokalni naslov v Tivoli.

Sedaj lahko tudi že poveste, kako ste se prilagodili delu Aleksandra Džikića, pri katerem pridobivate vse večje zaupanje ... To mi seveda godi. On je trener in odloča, kako in kaj. Eno tekmo bo morda začel od prve minute Maurice Bailey, potem spet jaz. Zato smo se vsi s svojimi vlogami sprijaznili. Verjetno pa bi Bailey na tekmi dobil malo več priložnosti, če ne bi bil nekoliko poškodovan.

Kakšno pa je sicer vaše mnenje o srbskem strategu? Fenomenalno. Spremenil je način dela, odnos do tekme, sedaj predvsem mi mladi pridemo prej na treninge in delamo z njim individualno. Od njega se lahko marsikaj naučimo, vendar pa tudi včasih zna dvigniti glas, kar pa menim, da je pozitivno. S tem te dejansko prisili, da vsako sekundo in minuto misliš zgolj na košarko. Kaj si naredil narobe, kaj je treba spremeniti … Tako si na treningu res povsem osredotočen zgolj na košarko.

Kakšni so še klubski cilji v tej sezoni? Predvsem, da osvojimo državno prvenstvo in da v regionalni ligi pridemo čim dlje. Potihoma računamo na prva tri mesta. Do konca je še šest tekem in vse bomo skušali zmagati ter se uvrstiti na eno izmed prvih štirih mest. Potem bo tudi nasprotnik nekoliko lažji. Vendar, če bomo trenirali kot do sedaj in se borili, se nimamo česa bati.

Za vami je že dobršen del sezone, v kateri ste se prvič preizkusili tudi v evroligaški konkurenci. Kako ste zadovoljni z dosedanjim delom? Osebno sem zadovoljen. Res je, to je bila moja krstna sezona v evroligi in nekako sem moral izkusiti, kakšna je ta liga. Je trša, močnejša …, zato sem lahko zadovoljen s tem, kar sem prikazal. Nekaj tekem je resda bilo slabših, spet nekaj zelo dobrih, vendar nič hudega. Ta konstanta pride z leti, izkušnjami, zato kasneje tudi ni več takšnih nihanj. Če bom v prihodnji sezoni znova igral v evroligi, bo vse lažje.

Nekajkrat se je omenjala tudi možnost, da bi utegnili še za eno sezono podaljšati vaše bivanje pod Rožnikom … Zaenkrat se še nismo nič dogovarjali. To se mora Union Olimpija dogovoriti z mojim klubom Tau Ceramico in potem se bodo oni odločili, kako in kaj.

Pogodba z baskovsko ekipo vas veže še za naslednja tri leta. Morda veste, če trener Neven Spahija spremlja vaše igre, se kdaj slišita? S trenerjem se ne slišiva, saj so tudi oni sedaj imeli na sporedu pokalna tekmovanja in imajo natrpan urnik. Tako da se več slišim z direktorjem in vodstvom kluba.

Za konec še beseda ali dve o reprezentanci. Opravljen je bil kvalifikacijski žreb za uvrstitev na olimpijske igre. Kakšne so možnosti Slovenije? Skupina je resda nekoliko lažja, nato pa nas v nadaljevanju po vsej verjetnosti čaka Hrvaška ali Portoriko. Vemo, da imajo slednji zelo kakovostno ekipo, nekaj košarkarjev igra tudi v ligi NBA, naši južni sosedi pa so zmeraj neugoden tekmec. A mi se nikogar ne bojimo. Dali bomo vse od sebe in tisti, ki se bori, ga ponavadi spremlja tudi sreča. Upam, da se nam bo uspelo uvrstiti na igre v Pekingu.