David Bunderla: Prestopni rok mi je malce zmešal glavo

V nedeljo ste zatresli mrežo ''oslabljenih'' Novogoričanov in postali junak severnoprimorskega derbija. Potrebovali smo nove tri točke v boju za obstanek, o tem ni debate. Na koncu se nam je le izšlo. Zmagali smo stežka, vsaj tako je bilo videti, a zasluženo. Zdaj moramo zmago potrditi še proti Kopru, pa bo že manj težav. Na tekmi s HiT Gorico sem moral zaradi udarca v gleženj predhodno zapustiti igro, a bom v sredo že normalno treniral, tako da bom nared za srečanje na Bonifiki.

Se pa poraja vprašanje, ali boste proti Kopru začeli v začetni postavi. Nedavno vas je trener Borivoje Lučić nepričakovano posadil na klop. Kako ste sprejeli njegovo odločitev? Kaj naj rečem? Na začetku je bilo čutiti malce jeze, ko pa sem zadevo sam pri sebi razčistil, sem dobil še dodatni motiv za delo. Morda mi bo pri vsem tem pomagal tudi gol proti HiT Gorici, a ne moreš zares nikoli vedeti, ali boš zaigral v prvi enajsterici. Sploh če boš v naslednji sezoni igral za drug klub. Vem pa, da lahko kmalu pridem v staro formo in spet zabijam gole. Biti na klopi ni prav prijeten občutek. V tej sezoni sem igral tekme, ko sem bil slab, a dosegal zadetke, bilo je tudi obratno. Res je, prestopni rok mi je malce zmešal glavo. Tako je bilo malce težje začeti spomladanski del, zdaj pa se mi forma spet vzpenja.

S 16 zadetki ste najboljši strelec PrveLige Telekom Slovenije. Prvi zasledovalec Dario Zahora, ki se je zaustavil pri 14, je v spomladanskem delu le bleda senca vselej nevarnega napadalca ... To me preseneča ... Razlogov pač ne poznam, a tako je v nogometu. Enkrat ti gre, drugič pa ne. Vsi nogometaši vemo, kako je s tem. Je pa po drugi strani res, da je do konca prvenstva še šest krogov. Na vsaki tekmi lahko nekdo eksplodira in doseže nekaj zadetkov. Nikoli ne veš. Sam jih bom poizkušal še nekaj dodati, obenem pa bi seveda tudi rad, da ostanemo v ligi. Tako bi bili vsi zadovoljni.

Kaj bi vas bolj osrečilo? Naslov najboljšega strelca ali ''varna'' uvrstitev Primorja nad devetim mestom? Zagotovo je prioriteta obstanek. Nobenemu ni všeč, da zapusti klub, ki je izpadel. Če si bomo zagotovili obstanek, bodo k temu posledično pripomogli tudi moji zadetki. Tudi to je lep občutek. Bo pa boj za obstanek napet do konca. Če bomo doma pridno zmagovali, hkrati pa osvojili še kakšno točko v gosteh, z njim ne bomo imeli težav. Želimo si vsaj osmega mesta, nenazadnje pa smo lahko tudi še šesti.

Če boste končali prvoligaški ples kot deveti, se boste v dodatnih kvalifikacijah pomerili z drugouvrščeno ekipo iz druge lige. Rudar, Triglav, Bela krajina, Bonifika ... V drugi ligi so zelo močne ekipe, ki bodo imele v teh dodatnih kvalifikacijah proti prvoligaškemu klubu še večji motiv. Če pride do tega, nas čaka težko delo, zato se bomo temu poizkušali na vsak način izogniti.

Kakšen je občutek, ko na igrišču branite barve Primorja, z mislimi pa ste do neke mere že v Mariboru, kjer boste po koncu sezone nadaljevali kariero? Na to moram pozabiti. Če začnem o tem razmišljati na igrišču, je že konec (smeh). Mnogi mislijo, da je to enostavno, a se motijo. Najtežje je, če igramo proti Mariboru. Dejstvo je, da sem hotel Primorje zapustiti že pozimi, a me klub pač ni pustil. V prvi ligi si vsak igralec želi, da bi odšel v klub s tradicijo. To sta Olimpija in Maribor, slednji pa mi je tudi najbolj pri srcu.

Klubsko vodstvo Primorja vas med zimskim prestopnim rokom ni hotelo ''prepustiti'' Mariborčanom, ker naj bi bilo razočarano nad višino odškodnine, ki so jo slednji ponudili za prvega strelca prvenstva. Primorje je s tem dalo vedeti, da me ne bo izpustilo do konca pogodbe. Se pravi, do konca te sezone. Kolikor so pač ponudili Mariborčani, bi vsaj, po mojem mnenju, morali sprejeti. Zdaj bom postal član Maribora julija, Ajdovci pa so ostali brez odškodnine. Dobili bodo le minimalno, kot jo določa FIFA.

So bile v igri še katere druge ponudbe? Bilo jih je nekaj, a je bila tista od Maribora najbolj konkretna. Z menedžerjem Miranom Pavlinom sva se odločila zanjo. Zelo se je zanimal tudi nemški drugoligaški klub Erzgebirge Aue, kjer sem bil lani poleti na preizkušnji. Po nasvetu drugih sem se odločil, da ostanem tukaj. Moram si nabrati še nekaj izkušenj v naslednjih letih. Ne bi šel rad takoj v tujino.

Se kaj bojite, da bi podoživeli usodo Daliborja Volaša, ki se je po prihodu na Štajersko zaradi izostanka zadetkov preselil na klop? Tega se zavedam, a moram sprejeti nov izziv. V Primorju sem dve leti, zato moram narediti korak naprej. Maribor je klub, ki lahko kaj naredi tudi v Evropi. Ima pa tudi navijače, ki prinašajo novo okolje. Ko ti gre slabo, ni prijetno, ko pa si dober, te kujejo v zvezde. Pritisk bo v vsakem primeru. O tem se veliko pogovarjam z Daliborjem Teinovićem in Leonom Panikvarjem, ki sta že nosila dres Mariborčanov. Do sedaj sem veliko poslušal, kasneje pa se bom prepričal še na lastne oči. Dejala sta mi, da je razlika ogromna in da se v Mariboru počutiš resnično kot nogometaš.

Pri Primorju nosite na hrbtni strani dresa številko 6, ki nima večje povezave z vašim igralnim mestom. Jo kanite obdržati tudi v Mariboru? Ne. Šest je bila moja prva številka, še pri mlajših selekcijah. Pri Mariboru bom zagotovo nosil kakšno malce višjo. Morda 19, ki sem jo nosil kot mladinec, če pa ne bo takrat na voljo, pa seveda kakšno drugo.

V Mariboru boste v prihodnji sezoni pričakali tekmece na prekrasnem Ljudskem vrtu, v Ajdovščini pa sega zgodovina dotrajanega objekta še v začetke minulega stoletja ... Na začetku je bilo najbolj pomembno, da igram v prvi ligi. Prišel sem kot prvi strelec mladinske lige iz Britofa. Takrat je bilo zame vse novo. Ko sem nato gostoval na drugih štadionih, sem ugotovil, da naš ne spada na kako višjo raven. Ne bom rekel, da nisem zadovoljen, a imajo drugi klubi vendarle bolje urejene objekte. Imajo pa Ajdovci v naslednjih letih v načrtu preurediti štadion, tako da bo kmalu bolje.

Kdo so vaši največji prijatelji v ekipi? ''Bobi'' Kreft in Igor Nenezič. Z njima preživim največ časa. Navsezadnje se tudi skupaj vozimo na treninge in tekme. Podobno kot Igor živim namreč na Gorenjskem, na poti pa v Ljubljani pobereva še Krefta ter Teinovića. Ponavadi vozi Igor, ker je malce starejši. Če ne bi imeli tako dobrega vratarja, bi zbrali to sezono še manj točk. Verjamem, da ga v prihodnosti čaka zelo dober klub.

Pa kdaj krivite gnečo za cestah kot razlog za morebitno zamujanje? Prav nikoli. Tega smo se navadili že prej, ko je bil v ekipi še Dražen Žeželj. Nikoli ne zamujamo, prav zaradi tega odidemo na pot dve uri in pol prej.

Menite, da bi se Primorje tudi pod vodstvom Bojana Prašnikarja, ki je septembra prevzel Energie Cottbus, borilo za obstanek? Veliko vprašanje ... Poprej smo bili vsi navajeni na njega in njegovo strogo disciplino, zdaj pa je pod vodstvom Lučića prisotno več sproščenosti. Pod Prašnikarjem smo se pritoževali, da najbolj pogrešamo prav sproščenost. Zdaj jo imamo, zdaj smo bolj ''veseli'', točk pa je manj. Mogoče je tudi to razlog, da nismo nabrali veliko točk. Pa čeprav še vedno menim, da smo dobra ekipa. Dejstvo je, da sta oba trenerja dobra. Ne bom rekel nič čez nobenega, so pa razlike v disciplini in razmišljanju. Na koncu vidiš, da ima vsak trener svoje lastnosti. Tudi Lučić bi lahko bil uvrščen na sredini lestvice, a so pozimi prišli nekateri novi igralci, tako da smo se morali navaditi na drug slog igre. Kar pa se tiče Prašnikarjevih dosežkov v bundesligi, pa lahko povem, da tisto, kar je on dosegel s klubom, ne bi večina trenerjev na svetu. Uspeh mu rade volje privoščim. Super je.

Kdo bo zaigral v finalu pokala Hervis? Navijal bom za Maribor. Če bo dobil pokal, bom v prihodnji sezoni lahko zaigral v pokalu UEFA (smeh). Dejal bi, da bosta v finalu Maribor in Koper, ki ima to tradicijo. To bi bil dober spektakel v Celju. Državni naslov pa bodo po mojem mnenju osvojili Domžalčani. Šest krogov pred koncem imajo vendarle preveliko prednost. Če pa bi bilo do konca več tekem ...

Do kod sežejo vaše ambicije v reprezentančnem dresu? Treniramo zato, da oblečemo državni dres. Če bo selektor Tomaž Kavčič, kar se tiče mlade izbrane vrste, gradil mlajšo ekipo za naslednje kvalifikacije, mu tega ne bo nobeden zameril. Mene sicer ne bo potem zraven (smeh), bo pa to dobro za nogomet in naš podmladek. Kar pa se tiče članske reprezentance, se z njo ne obremenjujem. Pustimo času čas.