"Prosjačenje za zastonj vstopnice je nacionalni šport"

Predstavnik glavnega pokrovitelja Bojan Cizej je predsednik celjskega rokometnega kluba dobro leto. Pred tem je vodil njegov upravni odbor. Velika želja pivovarjev je priti med 16 najelitnejših evropskih klubov v novi ligi prvakov, kar bi pomenilo sedem vrhunskih domačih tekem in posledično povečan prihodek od vstopnic. Za zdaj Celjani najboljših igralcev še ne morejo zadrževati več kot leto ali dve. Po sanaciji naj bi bilo vsaj nekoliko drugače. Ni skrivnost, da so med vnetimi zagovorniki spremembe zakonodaje o točenju in prodaji alkoholnih pijač na športnih prireditvah.

Na tribuni dvorane Zlatorog je bilo mogoče med eno od tekem opaziti predstavnika Nogometne zveze Slovenije. Ste staknili glave, kako pripomoči k spremembi zakonodaje, da bi bila na športnih prireditvah dovoljena točenje in prodaja alkoholnih pijač, kar bi seveda blagodejno vplivalo na proračun? Ta problem je za veliko športnih kolektivov zelo pomemben. Z vidika športne zakonodaje smo hendikepirani v primerjavi z drugimi klubi. Naša težnja je, da se zakonodaja izenači z drugimi državami, da ne bi bili v podrejenem položaju. Z drugimi panogami smo precej poenoteni. Tudi vse druge zveze imajo interes, da se nekaj spremeni.

V celjskem klubu stremite k čim večji samooskrbi, torej da klub s svojimi aktivnostmi služi denar. Kako boste te dejavnosti še razširili? Ta proces je v rokometu bistveno težji kot na primer v nogometu. Vsako leto se trudimo, da povečamo delež sredstev, ki jih sami generiramo. Ne moremo biti odvisni le od tega, kar nam dajo drugi. Sredstva zbiramo na primer prek prodaje artiklov in kart.

Slovenija je posebna dežela. Neki nacionalni šport je, da prosjačimo za zastonj karte. Nihče ne razmišlja o tem, da s petimi, šestimi, desetimi evri pomagaš klubu, da je na takšni ravni, da je ekipa sploh zanimiva za ogled.

V preteklosti so se karte delile brezplačno, zato smo jih razvrednotili. Ne le v Celju, tudi drugje v Sloveniji. Naša prva naloga je spremeniti zavest ljudi, da z nakupom vstopnic pomagajo klubu. Od tu naprej bomo lahko gradili večje prihodke.

Leta 2011 ste stopili na pot ustvarjanja mlajše in cenejše ekipe, a se je na vas še vedno prilepil finančni minus. Čemu to pripisujete? Lani smo se odločili, da dolgov za sabo ne bomo več vlekli. Pogledali smo, kolikšen je bil znesek do koga, se usedli z vsemi. Od tedaj naprej se tekoče obveznosti izplačujejo redno, za nazaj pa smo se z vsakim dogovorili, na kakšen način se bo dolg izplačeval. Pomembno se mi zdi, da imamo čisto sliko. Na ničlo glede zaostalih obveznosti bomo prišli po koncu naslednje sezone.

Pravite, da načrtujete sanacijo kluba v dveh sezonah. Je to realno? Zelo. Zdaj načrtujemo konservativno. Tudi potencialne stroške. Vselej so mogoča presenečenja in odstopanja navzgor in navzdol. Če bomo ocenili, da bi nam določena zadeva rezultatsko zelo koristila, bomo šli v večja tveganja. Strategija ostaja. Tudi nižje od prve ekipe delujemo zelo intenzivno. Iščemo igralce v bližnji in širši okolici. Zanimivo je, da se precej javljajo mladi igralci iz nekdanje Jugoslavije. Nekaj pogodb smo podpisali skoraj z otroki. Prihajajo z veseljem.

Že nekaj let kot mlinski kamen za sabo vlečete tožbo vašega nekdanjega igralca Uroša Zormana, s katerim ste se razšli leta 2011, za več kot 120 tisoč evrov. Tožbo ste izgubili, a se pritožili. Obenem pa se z Zormanom tudi pogovarjate glede poravnave. Komunikacija poteka dokaj intenzivno. Za pogovore smo pooblastili direktorja Gregorja Planteua. Uroš je velik igralec. Mislim, da je v obojestransko korist, da zadevo ugodno rešimo. Prepričan sem, da jo bomo.

Torej, to se bo zgodilo, če vaši pritožbi ne bo ugodeno ali v vsakem primeru? V vsakem primeru. Pomembno je, da vemo, s kakšnim proračunom poslujemo, stvar želimo čim prej rešiti. Dogovori bodo potekali v vsakem primeru. S tem želimo obdržati ugled poštenega kluba. Eden od naših ciljev je tudi vrnitev sinov kluba v Celje.

Lani poleti ste se razšli z nekdanjim direktorjem Romanom Pungartnikom. Nasledil ga je Gregor Planteu. Kako in na kakšen način stvari zdaj delujejo drugače? Roman je velik športnik. S športne plati je bilo njegovo delovanje zelo dobro. Morda se nismo dovolj ukvarjali s poslovnim vidikom. Dejstvo je, da klub, kakršen je naš, ni več društvo, ampak podjetje. Tako ga je treba tudi upravljati. Odločili smo se, da bomo več pozornosti namenili poslovnemu delu. Gregor Planteu ima veliko finančnih izkušenj. Zelo sem zadovoljen s tem, kar je opravil do zdaj.

A ravno zaradi vaše omembe o klubu kot podjetju … Se vam ne zdi, da bi morali ravno zaradi tega – z vsem spoštovanjem do prizadevanja, dosežkov, izkušenj in referenc Gregorja Planteua – vseeno imeti profesionalnega direktorja? Strinjam se. Verjetno to v prihodnje tudi bo tako. Trenutno jaz, Planteu in trener Branko Tamše skupaj opravljamo vlogo športnega direktorja. To ni idealna rešitev, a razmišljamo v omenjeni smeri in ta je prava. V preteklosti smo pri nekaterih zadevah z igralci nekoliko zamudili, kar me malo boli.

Vseeno primarna naloga trenerja ni povezana tudi z dejavnostmi, ki jih sicer opravlja športni direktor. Te ga dodatno obremenjujejo. Drži. Kot sem omenil, razmišljamo v tej smeri. Absolutno prav je, da ima klub, kot je naš, športnega direktorja.

Branku Tamšetu ste podaljšali pogodbo do leta 2018. Kje vidite celjski klub tedaj? Do tega leta imam mandat tudi jaz. Celje vidim kot stabilen klub, ki bo deloval vsaj na tej ravni kot zdaj. Razen z dvema igralcema imamo pogodbe za dve sezoni naprej z vsemi preostalimi. Če bi se držali načrtov in bi se vse izšlo, bi tedaj lahko štartali na malo boljši rezultat. Na primer četrtfinale lige prvakov. Seveda si želimo tudi zadrževati najboljše igralce. Ne govorimo o velikih številkah, ampak ko jih sešteješ, te privedejo do tega, da se moraš odločiti.

Na primer Ivan Slišković mi je všeč kot osebnost. Ko smo se z njim pogovarjali pred enim letom, je iskreno dejal, da bo odšel, če bo dobil ponudbo enega od najboljših štirih klubov v Evropi. Če ne, bi ostal. Zelo pošteno. Lahko smo ponosni, da od nas igralci odhajajo v najboljše klube.

Ko sva ravno pri Sliškoviću. Tega igralca ste za tri tedne posodili v Katar. Lahko izdate znesek odškodnine, ki vam bo pripadel? S tem ste sprejeli tveganje na primer za morebitno poškodbo ali uigranost. Ne bi, ampak šlo je za obojestranski interes. Mi smo dobili nekaj, on si je želel … Mogoče mu sprememba okolja celo koristi. Ni bila lahka odločitev, ampak ocenili smo, da tveganja niso tako velika, da ne bi mogel iti. Drži, pred leti pa se to gotovo ne bi zgodilo. Denar ni bil izključni motiv. Tudi on si je želel iti.

V prihodnji sezoni se obetajo velike spremembe v ligi prvakov, ki bo razdeljena na dva dela – dve skupini z boljšimi, ki bi prinesli sedem domačih tekem z vrhunskimi ekipami, in dve z nekoliko slabšimi moštvi. Načrtujete, da bosta ob osvojenem naslovu v zgornjem domu, a zagotovila ni. Kako velik uspeh bi bil, če vam spodrsne pri naslovu prvaka? To bi videli, ko bi se formirala liga prvakov. V vsakem primeru bi bil velik neuspeh, če v njej sploh ne bi igrali. Če bi nastopali v spodnjem domu … Tekmeci ne bodo tako vrhunski, ampak še vedno zelo močni. Ne bo tragedija ne bo pa tudi najbolje za nas.

Kakšen proračun načrtujete za prihodnje sezone? Okrog poldrugi milijon evrov? Minimalno. Od te številke bi šli pozneje še malo navzgor.