Zadnji zbogom Gorazda Škofa #intervju

Foto: Vid Ponikvar Eno od večjih presenečenj, kar zadeva sestavo rokometne reprezentance za svetovno prvenstvo Franciji, ki se začne 11. januarja, je neudeležba do zdaj prvega vratarja, 39-letnega Gorazda Škofa.

Odločitev je selektor Veselin Vujović utemeljil že po prijateljski tekmi v Brežicah. Na zadnji tiskovni konferenci je dejal, da bi bila ekipa manj pomlajena in bolj podobna tisti iz Ria, če ne bi sodelovanja odpovedala Uroš Zorman in Dean Bombač.

"Škof se je najprej odločil, da ne gre na SP. Potem je izrazil željo, da bi bil z nami na pripravah, ker je iz Pariza odšla večina igralcev. Na koncu pa je rekel, da bi morda šel zraven, če bi bil v vlogi tretjega vratarja, torej rezervista. Odgovoril sem mu, da on pri meni pač ne more biti tretji vratar. 'Ali boš številka ena ali pa te ne bo,' sem mu povedal pred vsemi. Bil je zelo čustven in po premisleku je sklenil, da vendarle konča reprezentančno pot. Njegov govor so vsi pospremili z aplavzom, dala sva si roko in to je bilo to," pa je za Delo povedal Vujović.

Prav je, da besedo dobi tudi Škof, ki je (bil) reprezentant od leta 2001. Odhaja pa z okusom pelina.

Ste zagotovo že odigrali zadnjo reprezentančno tekmo?
Vem, da je to dokončno slovo. Pod vodstvom selektorja Veselina Vujovića zagotovo ne bom odigral nobene tekme več.

Gorazd Škof je za reprezentanco igral 15 let in zbral 188 nastopov. Foto: Nebojša Tejič/STA Kje je jedro težav?
Ko mi je sporočil odločitev, da ne potujem na prvenstvo, sem se počutil izigranega. Po olimpijskih igrah naju je z Urošem Zormanom selektor prosil, naj ne dajeva v medije, da se poslavljava, kar sem želel narediti takoj po Riu.

Sledile so kvalifikacijske tekme za EP 2018. Selektorju sem povedal, da če bo Primož Prošt zdrav, mene ne bo v reprezentanco. Žal je Primož odpovedal, zato je selektor klical mene, naj pridem na priprave. Da če bom zdrav, bom potoval na prvenstvo.

To vam je zagotovil?
Če bom zdrav in zmožen. Če se ne bi dobro počutil, bi sodelovanje odpovedal tudi sam. Dejal mi je, da se ekipa pomlajuje, a me vseeno vprašal, ali pridem zraven. Dejal sem, da brez težav, on pa mi je rekel, da bi, če bi bilo potrebno, na tretji, četrti tekmi ali ob poškodbi katerega od vratarjev vskočil na igrišče. To sem z veseljem sprejel, povedal pa sem tudi, da v Parizu ni nobenega igralca in bi mi bilo v veselje, da treniram z reprezentanco in grem na SP, kar bi mi veliko pomenilo. Vujović je v to privolil.

Veselin Vujović se je odločil za Matevža Skoka, Urbana Lesjaka in Urha Kastelica. Foto: Vid Ponikvar Za Delo je Vujović dejal, da ničesar ne obljublja …
Nobenemu igralcu ne moreš ničesar zagotoviti, ker se lahko med pripravami kaj zgodi. To mi je jasno. Od njega sem imel zagotovilo, da z reprezentanco potujem kot tretji vratar.

Da sta v prednosti Matevž Skok in Urban Lesjak. S tem sem se strinjal in s tem namenom prišel na priprave. Izigranega sem se počutil zato, ker so se, kot je dejal, odločili, da ne potujem na prvenstvo.

Upravni odbor zveze?
Ne vem. Na treningu nisem rekel nič, po pogovoru z Urošem Zormanom pa sem dejal, da se poslavljam od reprezentance.

Moti vas torej, da se je dogovor spremenil?
Zakaj in po kaj sem sploh prišel v reprezentanco? Da bom četrti vratar in malce treniral, da se bomo imeli fajn? Nič me ne bi bolelo, da bi mi pred prihodom v Slovenijo ali ko sem bil v stiku z direktorjem zaradi organizacije kart dejal, da me reprezentanca ne potrebuje.

Odvrnil bi mu: v redu, spoštujem odločitev. Spoštujem vratarje in vem, da je čas za mladost. Vujović pa mi je naknadno ponudil pred vsemi igralci, da me vzame na prvenstvo, ampak le kot prvega vratarja.

Selektor si me ne bo podajal malo levo, malo desno. Prejšnji večer mi je rekel, da ne grem. Potem si je premislil in mi dejal, da lahko grem kot prvi vratar. Pri mojih letih, 15 letih reprezentance, blizu 200 nastopih … Si tega ni dovolim. En dan bi šel, drugi pa ne.

Slovenci bodo nastopili v prevetreni zasedbi. Foto: Vid Ponikvar Ste telesno sposobni biti prvi vratar?
Ne vem. Seveda branim manj kot v preteklosti, ker sem rezerva Thierryju Omeyerju. Dogovorila sva se, da vseh šest, sedem tekem ne bi zdržal. S tem sem se strinjal. Zato sva se dogovorila, da priložnost dobijo mladi, ker prvenstvo ne prinaša ničesar. To sem povedal tudi v Parizu trenerju Noki Serdarušiću.

Kako ste se razšli?
Z Vujovićem se nisva pogovarjala. Poslovil sem se od vseh, pozdravil in to je bilo to. Ne nameravam se prerekati z nikomer. Moti me, da stvari prihajajo v javnost. Dogovor je bil, da se te teme ne bomo dotikali. Berem, da nisem sprejel vloge prvega vratarja. Zakaj je tako, pa ni omenjeno nikjer.

V četrtek zjutraj sem nameraval domov, direktor me je prepričal, naj ostanem. Če ne bi, tega sestanka sploh ne bi bilo. Morda sem naredil napako, ker sem tole javno povedal. Ampak to vedo vsi igralci in še kdo. Nimam česa skrivati. Morda bi bilo bolje, da bi bil tiho. Zaradi svoje duše in ljudi, ki me še vedno spoštujejo, se mi zdi prav, da povem.