Slovenci na svetovnih prvenstvih: od 18. mesta do bitke za kolajno

Slovenija je na zadnjem svetovnem prvenstvu v Katarju zasedla osmo mesto. Foto: Slavko Kolar Katar 2015

Skupno sedmo slovensko svetovno prvenstvo in zadnji veliki turnir za nekdanjega selektorja Borisa Deniča. Ta je imel v pripravljalnem obdobju veliko težav, predvsem z osrednjimi obrambnimi igralci. Po daljšem obdobju je zato v reprezentanco vrnil Miladina Kozlino. Klemen Cehte pa je v Doho po rehabilitaciji prispel praktično neposredno na osmino finala. Prav ta tekma, z Makedonijo, se je izkazala za ključno. Slovenija si je tako zagotovila četrtfinale in posredno vstopnico za kvalifikacije na olimpijske igre, ki jih je kasneje opravila z odliko.

Slovenski nastopi so bili zaznamovani z nihanji in znamenitim besednim obračunom Uroša Zormana s "kavčarji". Vtis je nekoliko pokvaril zadnji poraz z Nemčijo, a vseeno je osmo mesto druga najboljša uvrstitev v zgodovini svetovnih prvenstev.

Slovenija v Katarju:

Prva uvrstitev v polfinale svetovnih prvenstev je porodila eksplozijo čustev. Foto: Sportida
Španija 2013

V Barceloni je bila Slovenija najbližje kolajni. V polfinalu je bila premočna Španija, na tekmi za tretje mesto pa je več energije ostalo v hrvaških rokometaših. Slovenci so odlično odigrali skupinski del. Pet zmag, od tega so bile tri za gol ali dva, jih je izstrelilo na vrh skupine.

Težav z Egiptom v osmini finala ni bilo, spretna četrtfinalna zmaga nad Rusijo pa je sprostila toliko čustev, da jih je za naslednji tekmi morda celo zmanjkalo. Tako kot je zmanjkalo moči za nenehne bitke zunanjih igralcev s praviloma močnejšimi, višjimi in težjimi tekmeci svetovne ravni. Turnir je bil zaznamovan z nekaj grenkobe zaradi dveh zadnjih porazov in kolajne, ki se je  zdela – pozor, zdela – na dosegu roke. Pogled z distance pove, da je bilo četrto mesto vsekakor presežek.

Slovenija v Španiji:

V Nemčiji je Slovence vodil Kasim Kamenica. Foto: Vid Ponikvar

Nemčija 2007

V Nemčijo je Slovence popeljal selektor Kasim Kamenica, ki ga je pretresel podatek, da zaradi poškodbe ni mogel računati na Uroša Zormana. Zato pa je pred desetletjem za Slovenijo zadnjič na velikem tekmovanju zaigral Sergej Rutenka, ki pa je imel težave s poškodbo. Reprezentanca je bila kombinacija starejših igralcev, kot sta bila na primer Beno Lapajne in Zoran Jovičič, ter mlajših, kot sta bila Dragan Gajić in David Špiler. Iz različnih razlogov so manjkali še Aleš Pajovič, Renato Vugrinec in Vid Kavtičnik. Ključno tekmo za četrtfinale je Slovenija izgubila tesno, za zadetek. Na koncu je bila uvrščena v prvo polovico nastopajočih.

Slovenija v Nemčiji:

Slavko Ivezič je bil za zadetek oddaljen od polfinala svetovnega prvenstva. Foto: Rokometna zveza Slovenije

Tunizija 2005

Tudi tokrat Slovenija ni nastopila v najmočnejši zasedbi, a selektor Slavko Ivezič je v Tunizijo vseeno popeljal nekaj fantov, ki so leto prej osvojili srebrno kolajno na evropskem prvenstvu. Na primer najboljše desno krilo stare celine Vida Kavtičnika, Matjaža Brumna, Zorana Jovičiča, Bena Lapajneta … Slovenija je napredovala v drugi del, a brez točk. Vseeno je prišla v odličen položaj za naskok na polfinale. A proti zvezdniški Franciji ni znala izrabiti priložnosti za zmago in je remizirala. Po porazu s Švedi je končala na 12. mestu.

Slovenija v Tuniziji:

Niko Markovič v zadnjih letih deluje na Kitajskem. Foto: Osebni arhiv

Portugalska 2003

Na Portugalsko je Slovence popeljal Niko Markovič, ki je dobil najmanj časa in priložnosti za dokazovanje na selektorskem mestu. Pod njegovim vodstvom se je Slovenija prvič uvrstila v drugi del svetovnega prvenstva, v prvem pa premagala tudi evropske prvake Švede. Po porazu proti Madžarski za tri gole je Slovencem propadla možnost za uvrstitev med najboljšo osmerico. Markovič je nadaljeval politiko pomlajevanja in vključeval igralce, ki so bili še pred kratkim pomembni členi reprezentance – Jureta Natka, Davida Špilerja, Luko Žvižeja, Vida Kavtičnika … Enajsto mesto je bil dotlej najboljši rezultat na svetovnih prvenstvih.

Slovenija na Portugalskem:

Obdobje Matjaža Tominca je imelo dolgoročne posledice. Foto: Vid Ponikvar

Francija 2001

Matjaž Tominec je bil slovenski selektor številka pet. Začel je proces močnega pomlajevanja reprezentance z igralci, rojenimi okrog leta 1980. Obdobje uspešnega poslovneža, ki je žel uspehe s Koprom in kot prvi Slovenec sedel na klop bundesligaša, je bilo naložba v prihodnost reprezentance.

Slovenija v Franciji:

Miro Požun je Slovenijo vodil na njenem prvem svetovnem prvenstvu. Foto: Vid Ponikvar

Islandija 1995

Na Islandijo je Slovenija potovala še s pridihom poosamosvojitvenega zanosa, saj je bil to zanjo šele drugi veliki turnir. A po drugi strani je šlo tudi za nabiranje izkušenj, ki je bilo občasno boleče. Selektor Miro Požun je imel na voljo nekaj igralcev, ki so se pozneje zapisali globoko v rokometno zgodovino. Igrali so na primer zdajšnji pomočnik selektorja Uroš Šerbec, trener Gorenja Borut Plaskan, nekdanji selektor Boris Denič, prvi Slovenec v bundesligi Tettey Banfro in drugi. Slovenija je dve tekmi, z močno Hrvaško in Češko, tesno izgubila in odpotovala domov po prvem delu. Vir razočaranja je bil predvsem poraz s Kubo, ki je veljala za obstranko, a je bilo to daleč od resnice.

Slovenija na Islandiji: