Torek, 17. 5. 2011, 11.18
8 let, 7 mesecev
So prehranski dodatki potrebni?
Športnikova vsakodnevna prehrana je marsikdaj težko dovolj pestra, zato ni nič narobe, če začne razmišljati o prehranskih dodatkih. Športni dodatki so pripravki, ki v koncentrirani obliki, najpogosteje v obliki tablet, ploščic in praškov, vsebujejo življenjsko pomembna hranila. Najbolj pogosto se z njimi srečamo v fitnesu, uporablja pa jih tudi večina drugih športnikov. Ker niso ravno poceni, se marsikdo vpraša, če so res potrebni šele, ko za njih porabi precej denarja.
Da so ti dodatki za vrhunske športnike skoraj nujni, je ob dejstvu, da slednji na treningu preživijo tudi do šest ur dnevno, razumljivo, vprašanje pa je, ali so potrebni tudi za rekreativce.
Za prehransko podporo telesa pri športu je nujna kakovostna mešana prehrana. Ko z osnovno prehrano ne moremo pokriti vseh potreb, so dodatki tiste snovi, ki omogočijo zadosten vnos hranil, lahko pa služijo kot nadomestilo za kakovostno osnovno prehrano, kadar nimamo navoljo kakovostne hrane. Uporabna so tudi tedaj, ko bi z normalno hrano zaužili tudi hranila, ki jih telo ne potrebuje v večjih količinah. Takšen primer denimo beljakovine oziroma maščobe. Če se veliko ukvarjamo s športom, so potrebe po beljakovinah ponavadi povečane, kar je seveda odvisno od vrste športa in od intenzivnosti vadbe, skoraj nikoli pa niso zelo povečane potrebe po maščobah. Tako lahko potrebe po beljakovinah pokrijemo delno z manjšo količino rdečega mesa v osnovni prehrani, deloma pa z drugimi viri beljakovin, ki so lahko tudi skoncentrirani. Vedno izhajamo iz osnovne prehrane in z dodatki samo pokrijemo potrebe po tistih hranilih, ki jih glede na tip in intenzivnost športne aktivnosti z dnevno prehrano ne moremo pokriti. Če zaužijemo dovolj vitaminsko bogate hrane, dodatnih tabletk ne potrebujemo.
Čemu so namenjeni?
Z dodatki v prvi vrsti nadomeščamo znane potrebe po hranilih. S tem omogočamo optimalno vadbo in regeneracijo. Druga vrsta dodatkov vsebuje predvsem posamezna hranila in je namenjena nadomeščanju znanega pomanjkanja nekega hranila. Pogost primer je uporaba železa v večjih količinah, s katerim zdravimo njegovo pomanjkanje, ki se pri športnikih pogosto kaže v slabokrvnosti. Tretja skupina prehranskih dodatkov vsebuje hranila, posamezne sestavine hrane ali druge snovi v takšni količini, da neposredno vplivajo na povečanje telesne zmogljivosti (na primer kofein) ali da podpirajo druge telesne sisteme, na primer imunski sistem. V tej skupini je najmanj snovi, ki imajo znanstveno potrjen učinek. V zadnjo skupino spadajo snovi, ki nimajo znanstveno preverjene vrednosti, za katere pa ljudje zapravijo ogromne količine denarja in nimajo nič skupnega z zdravo prehrano. Nasprotno, taki dodatki lahko človeku povzročijo v telesu precejšnjo škodo. V to skupino štejemo tudi sredstva, ki so prepovedana s antidopinškimi pravili.
Ko razmišljate o prehranskih dodatkih, sprva premislite o osnovni prehrani. Če ta ni urejena, so športni dodatki neučinkoviti, lahko pa celo škodljivi.