Slepa udeleženka DM-ovega teka: Danes je moj najsrečnejši dan!

Več kot 8.500 tekačic v majicah modno zelenih odtenkov in z natisnjenimi štartnimi številkami, se je po skupinskem ogrevanju ob poživljajočih taktih Čukov – ti so na DM-ovih tekih že skorajda inventar – pomerilo na pet- in desetkilometrski razdalji. Trasa, kjer se ravnina prepleta tudi z zajetnim klancem, je bolj kot ne nevarno spominjala na zlate čase legendarnega blatno-razmočenega Woodstocka, o čemer se bodo danes lahko prepričali tudi pralni stroji po Sloveniji, ki bodo z izdatnim drgnjenjem z blatom okrancljanih športnih copat bržkone zaposleni večji del dneva.

A danes se je zdelo, kot da blato ne moti prav nikogar. Niti s humorističnimi žavbami namazanih udeležencev fantovščin in dekliščin, ki so se godile tako v prostoru, namenjenem za ogrevanje, kot tudi na progi, niti jezičnega radijskega voditelja in udeleženca skupinskih priprav, ki so 11 tednov pred tekaškim vrhuncem potekale po sedmih mestih po Sloveniji, Denisa Avdića, ki se je v družbi 20 deklet (no, med njimi sta se znašla tudi dva moška v ženski preobleki) zagrizel v progo.

Sabina Kotar: Merila sem na eno izmed prvih treh mest

Ena prvih, ki je pretekla ciljno ravnino, je bila stara znanka tekaških tekmovanj, Sabina Kotar iz Grosuplja, ki je na maratonu Treh src v Radencih med Slovenkami zasedla 24., preteklo nedeljo pa v Straži pri Novem mestu še izvrstno drugo mesto. "Na DM-ovem teku vedno tečem le na petkilometrski progi, ker želim sprostiti svojo energijo, medtem ko na drugih tekmovanjih običajno tečem na deset ali 21 kilometrov.

Blata, snega, dežja in plundre sem vajena, tako da me razmočen in blaten teren niti malo ne moti. Še več, če bi deževalo, bi mi bilo še ljubše, saj mi je tek v dežju v užitek, dodatno me pomirja, sama pa si na nek način dokažem, da me niti dež ne more premagati," je bila optimistična Kotarjeva, ki je merila na eno izmed prvih treh mest, na koncu pa z rezultatom 0:22:04 dosegla še vedno zavidanja vredno šesto mesto.

Sredstva za športno protezo in deklico Gajo

Tako kot pretekla leta je bil DM-ov tek tudi letos humanitarno obarvan. "Osem tisočakov bomo za financiranje nožne proteze ene od tekačic – ime še ni znano – donirali Rehabilitacijskemu centru Soča, na odru pa s pomočjo udeleženk in sponzorjev zbiramo tudi prostovoljne prispevke za Gajo, dve leti in pol staro deklico s cerebralno paralizo, ki za potrebe operacije v ZDA potrebuje 60 tisoč evrov plus dodatna sredstva za prevoz in nastanitev," je za Sportal pojasnila tiskovna predstavnica DM-ovega teka Mateja Vodiškar in priznala, da glede blata na prizorišču ne morejo ukreniti kaj dosti, da pa tudi sonce ni kar za odmet.

Tekaško oblegan park Tivoli sta obiskali tudi dve tekačici, ki sta v preteklih letih prav zahvaljujoč sredstvom, zbranih na DM-ovem teku, dobili par novih, športnih nožnih protez. Prva je Petra Samec, nekdanja atletinja, ki ji bo proteza pomagala doseči stara športno-rekreativna pota in ki je dejala: "Proteza je vedno boljša in upam, da jo bom povsem osvojila," druga pa je Jožica Cajnko, ki je z novo protezo že na lanskem DM-ovem teku pretekla pet kilometrov, letos pa ji jo je žal zagodlo zdravstveno stanje. "Pred boleznijo sem bila dokaj aktivna, potem pa to zaradi amputacije noge in zgolj klasične nožne proteze, ki omogoča le opravljanje najnujnejših življenjskih dejavnosti, to preprosto ni bilo več možno. Nova proteza je precej bolj dinamična, lažja … noro je!" je Cajnkova, ki je, opirajoč se na berglje, prišla spodbujat najboljše prijateljice na progi, zaupala Sportalu.

Na DM-ovem teku prvič tudi slepa tekačica: Tri leta sem čakala na ta dan!

Tekaške preizkušnje sta se udeležili tudi Sabina Dermota in njena prijateljica Saša. To seveda ne bi bilo nič izstopajočega, če Sabina ne bi bila že od rojstva slepa in je petkilometrsko progo premagala v družbi tekaške spremljevalke in bele palice. "Danes sem zagotovo najsrečnejši človek tukaj!" nam je zaupala Sabina, ki si med tekom v tandemu s Sašo pomaga s palico. To raztegneta na meter in pol dolžine in tako s skrajnima koncema palice v rokah tečeta ena za drugo. "Slepi večkrat tečejo tudi s pomočjo elastike, ki jo spletejo v osmico, vendar se tek s palico meni osebno zdi precej bolj varen," je pojasnila Sabina, ki je danes premierno tekla tudi navkreber. "Klanec me je nekoliko utrudil, poleg tega še nikoli nisem pretekla toliko kot danes," je pripovedovala na prvi pogled prav nič utrujena in sklenila: "Adrenalin me je povsem prevzel. Tri leta sem čakala na ta dan in danes nameravam samo uživati. No, že jutri bo morda čas za kovanje načrtov za prihodnost."

Športna družina, ki navija, bodri, fotografira in nato še teče

Moški, ki so se danes znašli v parku Tivoli, so bili bodisi del organizatorjev ali nastopajočih, morda celo skupinic, ki so proslavljale fantovščino, a še največja verjetnost je, da so se v Tivoliju znašli kot navijači. Ovešeni s fotoaparati, nahrbtniki, pa tudi baloni, so svoje nežnejše polovice glasno bodrili ob progi in dokumentirali – kot je bilo to v gneči sploh mogoče – vsak njihov korak. Eden takih je bil tudi Rado iz Kamnika, ki je skupaj z otrokoma, Robijem in Tino, čakal, da žena odteče svojih pet kilometrov. "Za mami smo glasno navijali, vendar ne vem, če nas je zaradi gneče sploh kaj slišala," je povedal za Sportal in priznal, da je bila v njihovi družini ravno žena pobudnik za udeležbo na družinsko-tekaškem dogodku. Potem ko je mami odtekla svoje, sta na svoj račun z Oskarjevim tekom prišla tudi otroka, Tina je pretekla 400-, Robi pa še enkrat daljšo, 800-metrsko razdaljo.

Cela ulica noriiii, pardon, teče!!

Ker je na DM-ovem teku v ospredju druženje, je bilo kar precej udeleženk organiziranih v manjše skupinice. Eno takšnih je tvorila tudi nasmejana peterka v sestavi Renate, Saše, Marine, Lidije in Nataše. "Smo sosede, živimo v isti ulici, cela naša ulica je šla tečt," so se zadovoljne s svojim dosežkom predstavile Sportalovemu diktafonu. Udeležbo so sicer načrtovale že lani, uresničevati pa so jo začele pred mesecem dni. In kakšni so vtisi s proge, smo se pozanimali v slogu športnih novinarjev? "Preživele smo! Drselo je, ampak smo zmogle. Teka smo se udeležile zaradi druženja, da dokažemo, da zmoremo, da naš trud ni bil zaman," so bile enotne. Podoben podvig načrtujejo tudi v prihodnjem letu, a, kot dodajajo, pod enim pogojem: "Če le ne bo snega!"