Petletnik si želi pokukati čez mejo

Prvi Eko maraton se je začel v dežju, sledile so tri sončne izvedbe, petič pa so bili spet nalivi, ki so postavili znak stop za sobotni kolesarski del. Zato pa so imeli v nedeljo tekači idealne pogoje.

"Če je to stalnica, lahko pričakujemo super vreme v prihodnjih letih," se je pošalil direktor Eko maratona Dejan Vlaisavljević: "V dežju smo delali do štirih zjutraj, da bi maraton izpeljali v celoti. V sobotnih zgodnjih jutranjih urah smo spoznali, da se proti naravi ne moremo boriti. Cesta v Kungoti je bila poplavljena in neprevozna, zato smo morali odpovedati kolesarski del." Prvi mož maratona upa in verjame, da bodo partnerji in pokrovitelji – z večino sodelujejo že od začetka – imeli razumevanje glede sobotne odpovedi.

Okoljski predznak

Kolesarsko-tekaška prireditev, ki ima proračun 200 tisoč evrov, ima močan okoljski predznak.

"Že ko smo maraton načrtovali, smo ga umestili v evropski teden mobilnosti. Ta nosi sporočilo o manjši uporabi avtomobilov, da bi se ljudje bolj obrnili k teku in kolesarjenju. Poleg tega organizatorji skušamo prireditev, kjer je le mogoče, izpeljati do okolja prijazno. Pijačo strežemo v papirnatih namesto plastičnih lončkih. Pijačo točimo v povratno embalažo, ločujemo smeti na prireditvenem prostoru in še kup drugih stvari," je pojasnil Vlaisavljević.

Prireditelji si želijo, da bi se Eko maraton z nastajajočo tradicijo še bolj utrdil na seznamu izstopajočih slovenskih tekaških prireditev ter postal eno boljših tekmovanj na 21 kilometrov ne le v Sloveniji, ampak tudi v bližnji okolici.

Načrt je, da bi maraton pridobil dodatno prepoznavnost tudi z mednarodno udeležbo.