SiolNET. Sportal Rekreacija
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Magister Hauptman, pravnik Žlogar, doktorja Vehovar in Petek ...

1

termometer

Kaj poleg športnih uspehov druži nekdanjega košarkarja Dušana Hauptmana, nogometaša Tončija Žlogarja, plezalko Mino Markovič, nekdanjega skakalca Francija Petka in kajakaša Andraža Vehovarja?

Aleš Vičič: 99,9 odstotka tistih, ki trenirajo enega od športov, ne bo nikoli živelo na račun športa ali služilo z njim

Aleš Vičič, športni psiholog in nekdanji koordinator za učne in šolske obveznosti na Gimnaziji Šiška je prepričan, da na uspešnost ali neuspešnost usklajevanja športne iz izobraževalne poti vpliva niz dejavnikov. Med zunanje dejavnike uvršča športno panogo in njeno zahtevnost, ki v srednji šoli zahteva od štiri do pet ur treninga na dan, medtem ko odbojka, nogomet ali košarka vzamejo 'le' uro in pol do dve uri treninga v popoldanskem času," pojasnjuje Vičič, ki med ključne zunanje dejavnike uvršča tudi šolo kot institucijo in način šolanja. S tem se dotakne pomena športnih oddelkov na gimnazijah in srednjih strokovnih šolah, te kot športni delavec, ki je na Gimnaziji Šiška skoraj deset let deloval kot koordinator za učne in šolske obveznosti in dijake, ki so bili bolj obremenjeni, učil usklajevanja šole in športa, močno podpira. "Športnik se v procesu sistemskega učenja in prilaganja nauči usklajevati šolo in šport in marsikateri dijak ta nova znanja s pridom prenaša s seboj na fakulteto. V primeru otrok, ki te sistemske podpore nimajo, pa je vse odvisno od šole in njene naklonjenosti športu," je prepričan Vičič.

Tretji zunanji dejavnik, ki pomembno vpliva na pomen izobraževanja v življenju športnika, je družina, način vzgoje in pomen izobraževanja. "Pomembno je, da starši poudarjajo pomen šole, ne samo verbalno, tudi v praksi. To pomeni, da v primeru neopravljenih šolskih obveznosti odpade tudi trening. So pa seveda starši različni, za nekatere je šola 'deveta briga', za druge prioriteta. Pomembno je, da se otroci naučijo strategije, spretnosti in usklajevanja, da del domačih nalog naredijo pred treningom, nekaj pozneje, da ob koncih tedna za šolo naredijo več in podobno," poudarja Aleš Vičič. Poleg vloge staršev, ki morajo otroka naučiti usklajevanja teh strategij, poudarja tudi vlogo trenerjev, ki so ključni predvsem v obdobju pubertete. "Proces treniranja večine otrok in mladostnikov mora biti do konca srednje šole tesno povezan s šolo. Zavedati se je treba, da 99,9 odstotka tistih, ki trenirajo enega od športov, ne bo nikoli živelo na račun športa ali služilo z njim, zato je izobrazba še kako pomembna, večina trenerjev se tega zaveda. Mladostnik bolj kot staršem zaupa trenerju. Če bo poudarjal pomen šole in izobrazbo postavil na ustrezno mesto, bodo temu sledili tudi oni."

Če so vsi okoljski dejavniki ugodni, potem Vičič ne vidi večjih težav pri usklajevanju športa in šole. Zatem v ospredje stopijo notranji dejavniki, osebni cilji in motivacija, sklene športni psiholog Aleš Vičič.

Simona Levc: Otroci, ki že zelo zgodaj vedo, kaj si želijo, so bolj uspešni

Svetovalna delavka in soavtorica uspešnice Varuh otrokovih dolžnosti Simona Levc je prepričana, da je sposobnost uspešnega usklajevanja šolskih in športnih obveznosti odvisna od množice dejavnikov, kot so notranja motivacija, pogoji dela, vlaganje v učenje, predvsem pa od tega, ali ima otrok ob koncu osnovne ali srednje šole pred seboj že cilj. Ali ve, kaj si želi početi po koncu športne kariere. "Otroci, ki že zelo zgodaj vedo, kaj si želijo, so bolj uspešni in se za dosego cilja tudi bolj potrudijo," ugotavlja Levčeva. "Večina teh otrok svoj življenjski cilj vidi v športu in ob tem premalo razmišlja o rezervnem načrtu, torej o tem, kaj jih čaka, če jih na športni poti ustavi poškodba," pravi Levčeva, ki ravno v tem vidi edino slabo stran športa.

In zakaj nekateri kljub naporni športni poti blestijo tudi v akademski sferi? "Vse to je odvisno od kupa dejavnikov," pravi Levčeva, ki kot mama dveh rokometašev lahko tudi iz lastnih izkušenj izlušči marsikateri sklep o usklajevanju šole in športa. "Odvisno je od energetske opremljenosti posameznika, pričakovanj družine in spodbude doma, od bližine šole. Nekateri se znajo bolje uskladiti, imajo boljše komunikacijske veščine, tako se na primer znajo bolje uskladiti tudi za kak drug rok, ne čakajo zgolj na rednega. Seveda pa je odvisno tudi od sposobnosti. Najbolj sposobnim verjetno kljub športni poti prej ali slej uspe končati tudi fakulteto. Pred seboj imajo jasen cilj in naredijo vse, da bi ga dosegli. Po drugi strani pa tisti, ki tega cilja nimajo in se zanašajo samo na šport, poleg pravih izgovorov hitro najdejo še kakšnega dodatnega, češ da jim tega ni treba oziroma da jim to pač ne uspe. Pomembna je komunikacija med trenerjem, klubom in fakulteto, na dveh koncih naenkrat pač ne morejo biti. Tistemu, ki ima jasne cilje in ima za to tudi sposobnosti, bo zagotovo uspelo," je prepričana Levčeva, ki meni, da bi slovenski šolski sistem, podobno, kot to že izvajata ameriški ali avstralski, športnikom moral bistveno bolj pomagati pri prehajanju skozi izobraževalni sistem. "Takšni otroci so veliko zdoma, prestajajo velike fizične napore, sprošča se jim ogromno čustev in logično je, da ne morejo preklopiti v sekundi in v ponedeljek v šoli obvladati vse snovi," pravi Simona Levc.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin