Klemen Klemen: s čolnom po Ljubljanici

In voda je bila naš element tistega lepega dopoldneva, ko nas je mučilo soparno majsko sonce s plohami, medtem ko smo premagovali valove na Ljubljanici. Klemen se je nad veslanjem navdušil na Dolenjskem, kjer imajo starši počitniško hišico in so ga okoliški pobalini naučili osnov vožnje s kanujem, ki jih obnavlja in plemeniti vsakič, ko ima čas, čeprav mu tudi za drugačno rekreacijo ne zmanjka energije.

"Začelo se je v mladosti, ko sem treniral gimnastiko in je v meni gorela želja, da bi postal telovadni učitelj. Ker sem si poškodoval oko, tega potem nisem uresničil, sem se pa še naprej zelo rad gibal – igral košarko, nogomet, telovadil ... Pri kanuju mi je všeč, da sem v naravi in mi čas hitro mine, sploh ne vem, kdaj je ura naokoli. Najraje se vozim s prijatelji po Krki, ampak tudi Ljubljanica mi zelo ugaja, sploh nimam občutka, da sem sredi mesta. Zelo si želim, da bi se enkrat odpravil na daljši izlet, na primer do Črnega morja s kanujem. Si predstavljate? No, še sam si malo težko, ampak mislim, da bi bilo izvedljivo, predvsem pa očarljivo," vre iz njega. "Tudi romantično," doda in se nasmehne. "Trenutno sem sam. Raje sem sam kot v slabi družbi, kaj hočeš. Se pa bolj posvečam drugim stvarem."

Klemen je poleg glasbene kariere odličen maser, čeprav zadnje čase njegove izkušene roke počivajo. "Premalo sem priden, res je," prizna nekoliko skrušeno, zato pa je toliko bolj dejaven v glasbi. Izid novega albuma, ki bi pravzaprav že moral biti na policah, je prestavil, ker "so se stvari zakomplicirale", kot je pojasnil, ampak do konca leta bi se morale urediti. Z veseljem počakamo, do takrat pa želimo še veliko prijetnega veslanja v nepredvidljivih vodah življenja.

Za sodelovanje se zahvaljujemo Veslaškemu klubu Ljubljanica.