Petek, 16. 7. 2021, 4.00
4 mesece, 3 tedne
Napoved pred začetkom nove sezone 1. SNL
Slovenskima velikanoma kruli v želodcu, to bo še dramatično
Nova sezona, novi izzivi, številni novi obrazi, nov uradni naziv tekmovanja. Morda tudi nov prvak? Lovorik lačna Maribor in Olimpija v 1. SNL ne skrivata največjih ciljev, zato bo Muri težko ubraniti naslov. Ker pa bosta morala "velikana" vse skupaj dokazati na igrišču, kjer vladajo različni zakoni in se lahko marsikaj zalomi, bo še zelo zanimivo. V Sloveniji že dolgo ni bilo tako veliko kandidatov za naslov.
Dve leti že traja trpljenje navijačev Maribora, ki so se morali čez noč zadovoljiti s povprečjem. Oziroma rahlim nadpovprečjem. Ni več presežkov. Ni več domačih lovorik, kaj šele sladkih razvad v obliki evropskih podvigov. Vijolice so se znašle v nehvaležnem položaju. Sredstva v klubski blagajni, spomin na zlate sezone v ligi prvakov, kopnijo. Nasledniki Zlatka Zahovića spoznavajo zahtevnost okolja in še pridobivajo trdo kožo, pri kadrovanju pa so minili časi, ko so lahko Mariborčani pripeljali zelo odmevna imena. Prestopnega roka s tako nezvenečimi imeni v Ljudskem vrtu ni bilo že dolgo, odšel je tudi prvi strelec Jan Mlakar.
Mariboru gre za zdaj s pomlajeno zasedbo, v kateri dolgoletni kapetan Marcos Tavares ne bo mogel računati na veliko igralnih minut, zelo dobro. V Evropi so nanizali dve zmagi.
Klub, še kako odvisen od sožitja in pozitivne energije zvestih navijačev, je ploščo jasno in glasno obrnil v projekt pomladitve in racionalizacije stroškov. Nastopilo je novo obdobje. Simon Rožman se zdi prav posrečen izbor za takšno usmeritev, a ga bo pri delu spremljalo tudi tisto, kar lahko vnaša nemir. To pa je pritisk. Vselej je težko zadostiti vsem. Biti uspešen, všečen, hkrati pa še sposoben igralcem dvigniti ceno do te mere, da bi prodaje spet dosegale zneske, s kakršnimi je imel Maribor v preteklosti že opravka. Cilji ostajajo ogromni. Največji mogoči, kar zadeva domača tekmovanja. In celo Evropo. Maribor želi dvojno slovensko krono, v Evropi pa nastopati vsaj do zime.
Olimpija že vajena sprememb
Podobne želje je slišati in razbrati tudi iz zmajevega gnezda. Olimpijo je le nekaj nespretnih minut v spomladanskih krogih oddaljilo od dvojnega uspeha. Na koncu se je morala zadovoljiti s pokalno lovoriko, s katero je osrečila še Domžalčane, državni naslov pa ji je še drugič zapored odnesla nezbranost. Sledile so porazne predstave v zaključku sezone. V odločilnih tednih sezone.
Prvi mož Olimpije Milan Mandarić je ravnal tako kot v prejšnjih sezonah in tudi to poletje prižgal zeleno luč številnim kadrovskim spremembam.
Predsednik Milan Mandarić, ki že dolgo ponavlja in namiguje, da se izteka njegov čas v Ljubljani, se je v svojem slogu odločil za ponovno prevetritev. Trenerji, najboljši igralci, vseeno. Sprememb in novosti je ogromno. Redki klubi lahko čez noč nadoknadijo izgubo najboljšega strelca, pri Olimpiji pa sta odšla celo dva. Đorđe Ivanović in Andres Vombergar. To bi moral biti velik udarec, a so v taboru zmajev prepričani, da bodo kos tudi temu.
Navajeni so na silovite spremembe, pozimi so zamenjali skoraj celotno enajsterico, nato pa v nasprotju s pričakovanji javnosti skoraj postali slovenski prvaki. Čeprav naj bi na papirju nadaljevali proces začrtane uveljavitve mladih igralcev, prihod številnih izkušenih poletnih novincev, najstarejša sta Mustafa Nukić in Aldair Djalo, nakazuje rahlo drugačne smernice. Olimpija gre podobno kot Maribor po vse. Tudi po odmeven uspeh v Evropi, s katerim bi se Savo Milošević še hitreje prikupil razvajenemu ljubljanskemu občinstvu.
Mura pred navijači igra kot v transu
Poraja pa se vprašanje, ali sta jo slovenska "velikana" zmožna zagosti Muri. Prekmurci pod preudarnim vodstvom Anteja Šimundže, ki s svojo pomirljivo retoriko, v kateri neprestano sili v ospredje beseda tekmovalnost, noče prehitevati dogodkov, še manj pa ustvarjati ali podoživljati evforije. Na začetku nove sezone dajejo vtis, da bodo znova v igri za naslov. Nogometaši črno-belih v nasprotju s kolegi iz Ljubljane in Maribora niso izpostavljeni pritisku. Prvega mesta se javno ne omenja, niti ne zahteva, v ospredju je le ena želja - zagotoviti si evropsko vstopnico, finančno blagostanje in iti od tekme do tekme.
Črno-beli so nazadnje v Murski Soboti napolnili mrežo prvaku Severne Makedonije Škendiji (5:0).
Mura se je lahko iz lanskega primera Celja veliko naučila, ima pa tudi stratega, ki je vse skupaj že večkrat podoživljal. Tako kot igralec kot trener. Kako je, ko braniš naslov in si v očeh tekmecev prepoznan kot najbolj zaželen skalp, s katerim si drugi utrjujejo samozavest. Mura točno ve, kaj potrebuje, vedno daljša in širša klop to tudi potrjuje. Brez nje bi bili izpostavljeni hudim preglavicam, saj jih čaka še naporno poletje z vsaj šestimi evropskimi tekmami, tako pa bo vse lažje. Če bodo znali ravnati zrelo in odgovorno, kot jim poskuša vcepiti Šimundža.
Pa še ena prednost je. Navijači. Ko se s tribun zasliši njihov glas, Mura igra kot v transu. To se je opazilo v zaključku prejšnje sezone. Koronavirus je sprva pregnal privržence s tribun, ko pa so se vrnili, ravno proti Domžalam, je sledila veličastna predstava Mure, podobno je bilo v odločilni bitki za naslov v Ljudskem vrtu, ne nazadnje pa je navijaški kotel Fazanerije na svoji koži občutila še Škendija. Mura lahko, če bodo epidemiološke razmere to jesen bolj naklonjene uresničitvi ideje, da se nogomet igra zaradi gledalcev, razpolaga s pomembnim orožjem, saj jo njeni fanatični privrženci bodrijo povsod. Gredo tudi do Kopra in Sežane, če je treba.
Atraktiven zadnji krog: Mura gosti Maribor, Celje pa Olimpijo!
Maribor, Olimpija, Mura. To so trije klubi, ki (upravičeno) merijo najvišje. Velikanoma iz največjih slovenskih mest je dovolj obdobja, v katerem sta se morala zadovoljiti z drobtinicami. Slovenija dveh zaporednih sezon, v katerih državne krone ne bi osvojila Maribor ali Olimpija, ni doživela vse od nepozabnega obdobja prevlade Domžal pod vodstvom Slaviše Stojanovića. Lakota vijolic in zmajev po naslovu je zato vse večja, vseeno pa ju v nasprotju od nekaterih prejšnjih sezon ne moremo še pred začetkom razglasiti za edina resnejša kandidata za prvo mesto.
Nabor kandidatov za naslov je v tej sezoni veliko širši. Na seznam bi lahko poleg branilcev naslova iz Prekmurja uvrstili tudi Domžalčane in Celjane, s tem pa prišli do kar polovice udeležencev prvoligaške druščine v novi sezoni. To bi lahko popestrilo zadevo. Ne bi nas začudilo, če bi se še tretjo sezono zapored o prvaku odločalo v zadnjem krogu, morda celo na tekmi neposrednih tekmecev. Zanimiv je namreč pogled na dve tekmi zadnjega kroga. Mura bo gostila Maribor, Celje pa Olimpijo. To pa so ravno klubi, ki so v zadnjem desetletju kot edini sploh osvajali naslov državnega prvaka. Visoko merijo tudi v novi sezoni.
Generalni direktor Celja Valerij Kolotilo želi rumeno-modre približati vrhu slovenskega nogometa.
Celjani so na poletni tržnici zelo dejavni, bolj kot ne pa so prisluhnili željam trenerja Agrona Šalje. V reprezentanci je sodeloval z marsikaterimi upi slovenskega nogometa, ki jih je povabil in prepričal o ponovnem druženju. Tokrat v knežjem mestu. S pomočjo ruskega kapitala so se Celjani obrnili v prihodnost in poslali sporočilo tekmecem, da z njimi ne bo šale. Z redkimi izjemami gradijo mlado, svežo zasedbo, ki jo želijo v urejenem okolju spraviti na vrhunsko raven, vredno odmevnega dosežka. Ta pa je lahko v Sloveniji povezan le z lovorikami.
Če bo Šalja nadaljeval neverjeten spomladanski niz, bodo rumeno-modri prilezli še zelo visoko, če bodo del forme, ki jih je krasila večji del sezone 2020/21, ohranili tudi Domžalčani, ki so jim Celjani za določen finančni delež "ukradli" obetavnega Tamarja Svetlina, pa bi se lahko boju za najvišja mesta pridružili tudi oni. O tem bo največ povedalo obdobje po koncu evropske sezone, ki je Domžalam že znalo mešati štrene, saj so takrat ponavadi ostali brez najboljših igralcev, nato pa je sledil padec rezultatov (in zahtev po višjih mestih) v prvenstvu.
Radomljani popolni avtsajderji, a …
Danes se torej v slovenskem prvenstvu, ki se je po 15 letih poslovil od naziva Prva liga Telekom Slovenije in vstopa v sezono 2021/22 pod novim imenom Prva liga Telemach, začenja zares. Tudi letošnji Euro je nakazal, da se v vrhunskem nogometu lahko zalomi tudi največjim favoritom. Ni manjkalo presenečenj. Nič drugače ni v 1. SNL.
Radomljani so bili v drugi ligi v prejšnji sezoni najboljši, v 1. SNL pa se jih pred začetkom sezone označuje za glavne kandidate za osvojitev zadnjega mesta.
Zakaj pa ne bi morda presenetil Koper, ki v sezono vstopa v sveži podobi, v napadu pa bosta združila moči najboljša strelca prve in druge lige? Ali pa Bravo in Tabor, ki lahko po zaslugi solidnih uvrstitev v prejšnji sezoni delata v miru in uživata sadove dobrega kadrovanja, izbora novih okrepitev? Ali pa Aluminij, ki je pod vodstvom Oskarja Drobneta spomladi grenil življenje marsikomu in dokazal, da se lahko kosa z najboljšimi?
Ostanejo le še Radomlje, ki v prvoligaško druščino vstopajo kot popolni avtsajderji. A kdo ve, nogometna žoga je pregovorno okrogla. In to nas neskončno veseli, saj je pred nami nova sezona, že dolgo pa ni bilo toliko favoritov za najvišja mesta brez kandidata, ki bi bistveno odstopal od drugih. Srečno, deseterica najboljših!
3