Janja Garnbret
Pariz 2024
Sreda, 7. 8. 2024, 18.15
5 ur, 9 minut
Aleksandra Miroslaw
Za zlato desetič podrla svetovni rekord, a bi ga rada še prestavila
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,21
Aleksandra Miroslaw je v treh letih svetovni hitrostni rekord postavila že desetkrat.
Poljakinja Aleksandra Miroslaw, ki je postala prva olimpijska prvakinja v hitrostnem plezanju, je svetovni rekord v tej disciplini podrla že desetkrat. Na igrah v Parizu ga je podrla dvakrat, najhitreje je 15-metrsko steno v ponedeljkovih kvalifikacijah preplezala v 6,06 sekunde. Meja je le nebo, pravi.
Svetovne rekorde v hitrostnem plezanju lahko merijo, ker je na 15-metrski steni s petstopinjskim naklonom smer postavljena vedno enako. Vsebuje 20 velikih oprimkov za roke in 11 manjših oprimkov za noge. Plezalke in plezalci tekmujejo v parih, drug ob drugem, smer pa je enaka tako za moške kot ženske. Tridesetletna Poljakinja Aleksandra Miroslaw je svoj prvi svetovni rekord postavila na olimpijskih igrah v Tokiu 2021, ko je do vrha splezala v času 6,84 sekunde.
Aleksandra Miroslaw
Na igrah v Parizu je v ponedeljkovih kvalifikacijah najprej na progi B plezala 6,21 sekunde, na progi A pa nato 6,06 sekunde. Izjemna nastopa je izvedla tudi v osmini finala in v sredinem finalu, ko je steno preplezala v času 6,10 sekunde. Finale je bil sicer zelo izenačen, Kitajko Deng Lijuan je premagala za osem stotink sekunde. "Nikoli ne razmišljam o času. V mislim imam le eno: samo teci. Sploh nisem pogledala na drugo stran stene in nisem vedela, da je bilo tako izenačeno," je dejala Miroslawova. Na vprašanje, ali bi smer lahko preplezala v manj kot šestih sekundah, pa je odgovorila, da res ne ve, koliko hitreje še lahko gre. "Nebo je meja."
Hitrostno plezanje je na igrah prvič kot samostojna disciplina, kot taka bo na sporedu tudi na igrah v Los Angelesu leta 2028. V Parizu velja za najbolj razburljiv in najhitrejši šport, sprinterji namreč na atletski stezi 100 metrov pretečejo v skoraj dvakrat daljšem času. Športno plezanje je bilo del olimpijskih iger prvič v Tokiu pred tremi leti, in sicer z namenom, da bi privabili mlajše občinstvo. Takrat so plezalci tekmovali v kombinaciji, ki je vsebovala hitrost, balvane in težavnost. Za letošnje igre so hitrostno plezanje izločili kot samostojno disciplino, želja številnih za prihodnje olimpijske igre je, da bi ločili še balvane in težavnost.
Prva olimpijska šampionka v športnem plezanju je v Tokiu postala slovenska šampionka Janja Garnbret, ki na igrah v Parizu tekmuje v kombinaciji balvanov in težavnosti. V Parizu je v torek z najboljšim dosežkom opravila z balvanskim delom polfinala kombinacije, v četrtek jo čaka še težavnost. Finale bo v soboto.
