Ponedeljek, 15. 10. 2018, 4.02
6 let
Kaj pravi matematika?
Verjeli ali ne, Slovenija lahko še vedno vse prehiti
Trije zaporedni porazi Slovenije v ligi narodov niso poskrbeli le za veliko razočaranje nogometašev, ampak celotne javnosti. Vseeno pa je še vedno možen scenarij, po katerem bi izbranci Tomaža Kavčiča ciljno črto v skupini z Bolgarijo, Norveško in Ciprom prečkali kot prvi. Nujno bi potrebovali tri prepričljive zmage, morala pa bi se uresničiti še kopica čudežev, saj usoda slovenske reprezentance že nekaj časa ne visi zgolj v njenih rokah.
Liga narodov je sveži eksperiment Evropske nogometne zveze (Uefa). Prinaša različne ugodnosti. Najboljši se potegujejo za lovoriko in finančne nagrade, pa tudi napredovanje v višjo kakovostno skupino, spet drugi, ki niso tako uspešni ali pa so tekmovanje vzeli malce manj resno, pa lahko zaradi slabših rezultatov zdrsnejo v nižjo skupino.
Še nikoli z najboljšo enajsterico
Selektor Tomaž Kavčič ni letos še nikoli računal na najmočnejšo slovensko postavo. Jan Oblak denimo letos sploh še ni branil za reprezentanco, zadnji dogodki pa dopuščajo vtis, da pod vodstvom Kavčiča sploh noče stopili med slovenski vratnici. Slovenska reprezentanca pred začetkom lige narodov ni skrivala optimizma. Zavedala se je, da prinaša eno izmed možnih bližnjic do velikega cilja, nastopa na evropskem prvenstvu leta 2020. Po slabem vstopu, pod vodstvom Tomaža Kavčiča, ki ni prav nikoli, odkar je postal selektor Slovenije, računal na najmočnejšo enajsterico, kar jo premore slovenski nogomet, je nanizala tri poraze, se je razpoloženje pokvarilo.
Zdaj se je bolj kot skrb za točke v ospredje prerinila priložnost, da bi se ekipa čim bolje uigrala do pomladi 2019, ko se bodo začele tradicionalne kvalifikacije za Euro 2020. Cilj, kako bi nogometaši s podobo Triglava na dresih v tretji skupini lige C prehiteli tako Bolgarijo kot tudi Ciper in Norveško, se je bolj ali manj izjalovil.
Odkar v tekmah, ki štejejo za točke, vodi Slovenijo 64-letni Kavčič, je na lestvici poleg države z dvema milijonoma prebivalcev izpisana le ničla. Slovenija še čaka na točke, zaradi treh zaporednih porazov pa je zasidrana na dnu razpredelnice.
Kapetan Jokić: Težko se nadejamo prvega mesta
Bojan Jokić ima v torek priložnost, da prvič kot kapetan slovenske reprezentance proslavi zmago na tekmi, ki šteje za točke. Zadnje mesto pa prinaša slovo od lige C in boleč padec med najslabšo druščino evropskega nogometa, ligo D, zato se vse bolj omenja možnost popolnega neuspeha. Še pred nekaj meseci se je razpredalo o zgodovinski priložnosti, ki jo ponuja liga narodov, kjer bi si lahko Slovenija priigrala dodatne kvalifikacije za EP 2020, po porazu na Norveškem pa ga skoraj ni več optimista, ki bi še lahko upal na čudežni preboj Kavčičeve čete na vrh.
''Razočaranje je veliko. Septembra smo izgubili šest točk, v Oslu še tri, tako da se težko nadejamo prvega mesta,'' je po sobotnem porazu na Norveškem v mikrofon nacionalne televizije zaupal kapetan Bojan Jokić. Slovenija je po treh zaporednih porazih v skupini C3 prepričljivo zadnja. Vodi Bolgarija s stoodstotnim izkupičkom devetih točk, sledi ji Norveška s šestimi, Ciper, torkov tekmec Slovenije v Ljubljani, pa je na tretjem mestu s tremi točkami. Sloveniji na zadnjem mestu grozi izpad v najnižjo skupino lige prvakov. Lahko izpade celo kot tretja.
Tekme v skupini C3:
Torek, 16. oktober:
Norveška - Bolgarija
Slovenija - Ciper
Petek, 16. november:
Ciper - Bolgarija
Slovenija - Norveška
Ponedeljek, 19. november:
Bolgarija - Slovenija
Ciper - Norveška
Kako se lahko zgodi slovenski čudež?
Predsednik Mijatović po slabem rezultatskem vstopu v ligo narodov poudarja, da se bo po tekmi s Ciprom sestalo vodstvo zveze. Ker pa se v športu rada dogajajo najrazličnejša presenečenja, nogomet še zdaleč ni izjema, velja opozoriti še na scenarij, na katerega so skoraj že vsi pozabili, a še lahko popelje Slovenijo v sedma nebesa. Čeprav se zdi po treh porazih vse izgubljeno, Slovenija še ostaja v igri za prvo mesto. Nujno bi potrebovala tri prepričljive zmage (do konca lige narodov bo igrala doma s Ciprom in Norveško ter v gosteh z Bolgarijo), moralo pa bi se uresničiti še kar nekaj čudežev na preostalih tekmah skupine, saj usoda slovenske reprezentance že nekaj časa ne visi zgolj v njenih rokah.
Možnosti za popolno senzacijo, ki po treh zaporednih ničlah meji na znanstveno fantastiko, še obstajajo. So simbolične, mikroskopsko majhne, a še obstajajo. To pa je v športu dovoljšen motiv, da se nadaljuje tekmovanje s polnimi pljuči in drznimi pričakovanji.
Kako bi lahko Slovenija še osvojila prvo mesto? V skupini C3 je bilo za zdaj odigranih šest tekem, niti ena pa se ni končala z neodločenim rezultatom. Pri tem mora, če želijo slovenski nogometaši poskočiti na najvišjo stopničko, ostati tudi v drugi polovici skupinskega dela. Če bi se katera izmed zadnjih šestih tekem v skupini končala z remijem, bi Slovenija še isti trenutek ostala brez teoretičnih možnosti za napredovanje.
Slovenija je v soboto izgubila na stadionu Ullevaal v Oslu (0:1). To je že četrti zaporedni poraz v norveškem glavnem mestu.
Najbolj ji je lahko žal za poraz na Cipru. Če ga ne bi bilo, bi imela Slovenija bistveno več stvari v svojih rokah. Tako pa ostaja talec dogajanja na drugih zelenicah, začenši že s torkovo tekmo med Norveško in vodilno Bolgarijo. Če na njej Skandinavci ne bodo premagali gostov iz jugovzhodne Evrope, bo Slovenija dokončno pomahala v slovo prvemu mestu.
Bolgarija ne sme osvojiti niti ene točke več
Za Slovenijo je v soboto debitiral 19-letni Jaka Bijol. Kaj vse se mora še zgoditi, da bi neverjeten potek dogodkov potisnil Slovenijo na vodilni položaj? Bolgarija do konca lige narodov ne sme osvojiti niti ene točke več, Norveška mora nujno v torek odpraviti Bolgare, nato pa dvakrat zapored izgubiti (novembra jo čakata še tekmi v gosteh v Sloveniji in na Cipru), Ciprčani pa morajo v torek ostati praznih rok v Stožicah, nato pa presenetiti tako Bolgarijo in Norveško.
V drugi polovici lige narodov bi se morale torej dogajati povsem obratne reči, kot so se v prvih treh krogih, obenem pa bi morala Slovenija zmagovati s konkretno razliko, saj bi imela v tem primeru, če bi tako Bolgarija, Ciper, Norveška in Slovenija končali ligo narodov z enakim številom (9), velik pomen. Boljša razlika v zadetkih bi odredila zmagovalca skupine, to pa bi lahko še vedno postala Slovenija, ki ji gre v tem primeru na roke vsaj spoznanje, da je še vsakič, ko je izgubila, ostala praznih rok le za en zadetek! Dvakrat je klonila z 1:2 (proti Bolgariji in Cipru), enkrat pa z 0:1 (na Norveškem).
V naslednji ligi narodov morda z Nemčijo, Hrvaško ...
Nizozemska je konec prejšnjega tedna vzela mero Nemčiji (3:0) in ji zadala prvi poraz po 16 letih. Če bi Slovenija osvojila prvo mesto, bi si že zagotovila najmanj zaključni turnir dodatnih kvalifikacij za EP 2020, kjer bi se leta 2020 na zaključnem turnirju, svojevrstnem nadomestku za dodatne kvalifikacije evropskega prvenstva, srečala z najboljšimi iz preostalih treh skupin lige C. Slovenija bi se tako za nenadejano nagrado, nastop na EP 2020, lahko pomerila proti Finski, Srbiji ali Izraelu, ki jim gre v tem trenutku najbolje.
Pred tem bi lahko bistveno bolj sproščeno nastopila v kvalifikacijah za EP 2020, saj bi vedela, da ima možnost popravnega izpita. Če bi slovenski nogometaši osvojili prvo mesto, bi napredovali v ligo B. Ob novi izvedbi lige narodov, govori se, da bi lahko liga narodov vskočila na koledar tudi leta 2020, ko bi se začele kvalifikacije za SP 2022 in bi v obliki play-offa podala dva od skupno 13 evropskih udeležencev (takrat pa bi o tem odločali le dve najmočnejši skupini, ne pa vse), bi nastopili v ligi B. V njej ne bi manjkalo atraktivnih tekmecev. V zdajšnji ligi A, smetani evropskega nogometa, trenutno grozi izpad tako aktualnim svetovnim podprvakom Hrvaški, predzadnjim svetovnim prvakom Nemčiji, ali vedno bolj zvezdniški Poljski.
Obeta se novinec na Euru 2020
Gruzija je v skupini D1 nanizala tri zmage in ima pred tekmeci kar sedem točk prednosti. Napredovanje ter sodelovanje v dodatnih kvalifikacijah za EP 2020 si lahko zagotovi že v četrtem krogu lige narodov. Izpad v ligo D pa grozi tudi Sloveniji. Ne izpadejo le vse zadnjeuvrščene reprezentance v skupinah lige C, ampak tudi najslabši izmed štirih tretjeuvrščenih izbranih ekip. Za zdaj je v tem točkovanju najslabši prav slovenski znanec Ciper. Če se bo hotela Slovenija izogniti takšnemu črnemu scenariju, v katerem bi izpadla med najslabše, čeprav bi v skupini zasedla končno tretje mesto, bi morala začeti z resnim osvajanjem točk. Za beg na tretje mesto, s tem pa tudi zagotovljen obstanek, ne bo dovolj le zmaga nad Ciprčani, ampak bo treba osvojiti še kakšno točko ali več proti vodilnemu dvojcu skupine, Bolgariji in Norveški.
Liga narodov neposredno vstopnico za vseevropsko prvenstvo 2020, ki bo potekalo v 12 državah, omogoča zmagovalcem štirih lig. Med njimi je tudi liga D, na papirju najslabša. Zagotovo bo na Euru zaigral tudi predstavnik četrte jakostne skupine, kar prinaša izjemno dodatno motivacijo, saj reprezentance, ki niso vajene enakovrednega kosanja z najboljšimi, še niso zaigrale na velikem tekmovanju. Izjema je le Latvija, udeleženka EP 2004, ki pa je v skupini D1 tako neprepričljiva, da za vodilno Gruzijo zaostaja kar sedem točk in je daleč od napredovanja.
V drugih skupinah lige D so trenutno v vodstvu Belorusija, Kosovo in Makedonija, tako da je že domala jasno, da bo na EP 2020 nastopil vsaj en novinec. Tudi to je čar lige narodov, ki z dovoljenjem vodstva tekmovanja ponuja nevsakdanjo priložnost skupini najslabših reprezentanc, da uresniči sanje in zaigra na velikem odru.
Zadnji, ki je izgubil trikrat zapored, je bil Kek
Mijatović sporoča, da se iz načelnih razlogov, medtem ko je selektor Kavčič in vodi slovensko ekipo, ne pogovarja z drugimi kandidati. Slovenija je septembra in oktobra izgubila tri zaporedne tekme. To se je v tekmovanju, ki šteje za točke, ni pripetilo že 11 let. Nazadnje se ji je to zgodilo v kvalifikacijah za EP 2008, ko je v Celju v zadnjih minutah klonila proti močni Nizozemski (0:1), nato pa še dvakrat proti Romuniji (1:2 in 0:2).
Zanimivo je, da je bila takrat selektor Slovenije Matjaž Kek. Nabiral je izkušnje, saj je bil šele na začetku selektorske poti. Na začetku je večkrat izgubljal kot zmagoval, nato pa se je razmerje moči hitro obrnilo v prid vedno bolj uigrane slovenske zasedbe. Vrhunec Kekovega dela v reprezentanci je sledil le tri leta pozneje, ko je nastopil na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki in ga je od napredovanja v osmino finala ločila le ena minuta.
Mariborčan je na začetku meseca po skoraj šestih letih, v katerih ni manjkalo presežkov in obojestranskih simpatij, zapustil Rijeko. Zdaj je brez delodajalca, kar je slovensko javnost še bolj napeljalo na možnost, da bi se v obdobju, ko Tomažu Kavčiču niso naklonjene zvezde, še manj pa rezultati, lahko vrnil na selektorski stolček. ''Iz načelnih razlogov, kot sem pred imenovanjem selektorja tudi večkrat povedal, da dokler aktualni selektor vodi ekipo, se nisem nikdar in se ne bom z nobenim pogovarjal,'' je na vprašanje, ali je razmišljal o Keku kot bodočem slovenskem selektorju, za RTV Slovenija povedal predsednik Nogometne zveze Slovenije Radenko Mijatović.
Med petkovim dvobojem med Hrvaško in Anglijo, ki je potekal pred praznimi tribunami Rujevice, so navijači Rijeke izobesili pomenljiv transparent, ki poudarja simpatije do Matjaža Keka.
Prvi mož slovenskega nogometa, ki nosi odgovornost za izbor selektorjev, je dodal, da se bo po torkovi tekmi lige narodov med Slovenijo in Ciprom vodstvo krovne zveze pogovorilo, kako in kaj naprej, kar se tiče strokovne ekipe na čelu reprezentance. Za zdaj še vedno podpira Kavčiča in vsaj javno ne razmišlja o novem imenu.
Če bo slovenski selektor prekinil negativni niz in od torka dalje začel zmagovati, bi se mu lahko posrečil tudi veliki preobrat in bi osvojil končno prvo mesto v skupini, njegov stolček pa bi se prenehal tresti. To bi bilo šele presenečenje!
6