Sreda, 24. 7. 2019, 4.00
5 let, 5 mesecev
Miran Burgić o AIK Stockholmu
Štiri švedska leta, ki prikličejo najlepše in najgrše spomine
Danes zvečer nogometaše Maribora čaka prvi polčas obračuna z AIK Stockholmom v kvalifikacijah za ligo prvakov. O švedskem prvaku smo se pogovarjali z nekdanjim slovenskim nogometašem Miranom Burgićem, ki je v vrstah najbolj priljubljenega skandinavskega kluba preživel štiri leta. Tam je zdajšnji športni direktor Gorice preživel najlepše, a tudi najgrše trenutke uspešne nogometne poti, ki jo je končal lani.
"AIK še vedno spremljam, saj je to klub v tujini, v katerem sem preživel največ časa, tako da približno vem, kaj se dogaja. Lahko rečem, da se z Mariborom obetata dve zelo zanimivi tekmi. Favorita za napredovanje ni. AIK ima več denarja, Maribor pa evropske izkušnje, ki na takšnih tekmah pomenijo morda največ. Morda bi bilo obratno drugače, a prepričani bodite, da Švedi Maribora zagotovo ne bodo podcenjevali. Čeprav so na papirju favoriti, dobro vedo, s kom imajo opravka. V Skandinaviji Maribor in vse, kar je ta dosegel v Evropi v zadnjem desetletju, dobro poznajo. Čeprav imajo veliko več denarja, AIK in tudi preostalim švedskim klubom niti približno ni uspelo kaj takega, zato podcenjevanja Skandinavcev nikakor ne gre pričakovati, če je kdo morda računal na to," je pred današnjo prvo tekmo 2. kroga kvalifikacij za ligo prvakov med Mariborom in AIK v Ljudskem vrtu izčrpen komentar ponudil Miran Burgić, ki je v Stockholmu prebil štiri leta. Član AIK je bil med letoma 2006 in 2010.
Največji skandinavski klub, katerega gost je bil lani
O tem, kako je bilo, več pozneje, o tem, kako je zdaj in kaj lahko Maribor od švedskega prvaka pričakuje, pa zna legendarni nekdanji napadalec Gorice povedati marsikaj.
AIK Stockholm velja za klub z največ registriranimi navijači v Skandinaviji.
"Gre za največji švedski klub, ki je znan predvsem po tem, da ima najboljše in najbolj številčne navijače. Ne samo na Švedskem, ampak tudi v vsej Skandinaviji. Vsaj za tiste razmere je to v pravem pomenu besede nogometni velikan. Že takrat, ko sem igral jaz, je bilo na tekmah AIK v povprečju več kot 20 tisoč gledalcev. Kot slišim, ni nič drugače niti danes. To pove dosti o tem, za kakšno institucijo gre," je povedal danes 34-letni nekdanji napadalec, ki se ga na Švedskem še dobro spominjajo in ga imajo v lepem spominu. O tem nam ni govoril sam. Prepričali smo se sami, ko smo na spletu brskali o njegovi švedski zapuščini in naleteli na nekaj svežih člankov.
Da je v Stockholmu pustil pečat, govori tudi dejstvo, da so ga pri AIK lani povabili na eno izmed domačih tekem, na kateri je bil častni klubski gost. "Ob polčasu sem prišel na igrišče in pomahal navijačem, ki so me pozdravili. To so lepi trenutki, ob katerih je lahko vsakemu športniku toplo pri srcu. Če se po osmih letih spomnijo nate, to pomeni, da si očitno pustil dober vtis, kar je vsekakor nekaj, na kar si lahko ponosen," je s toplino v glasu govoril nekdanji nogometaš, ki se lahko pohvali tudi s petimi nastopi v dresu Slovenije.
Lepotica, ki jo bodo kmalu obiskali Mariborčani
Na njem tekme igra švedska nogometna reprezentanca, prvi gol na njem pa je zabil kdo drug kot Zlatan Ibrahimović, ki je novembra leta 2012 zadel pri zmagi Švedske na prijateljski tekmi proti Angliji s 4:2. Leta 2017 je ta objekt gostil finale lige Europa, v katerem je bil glavni delivec pravice Damir Skomina, ki je na igrišču videl zmago Manchester Uniteda nad Ajaxom z 2:0.
"Jaz sem igral na starem štadionu Rasunda, ki je sprejel blizu 40 tisoč gledalcev. Bil je star (zgrajen je bil leta 1937, op. a.), a še vedno zelo spodoben. Pri Švedih so tudi stvari, ki so stare več kot pol stoletja, videti moderno, saj pazijo nanje. Zdajšnji štadion pa je res spektakularen. Ima premično streho, je super moderen in udoben. Prav veliko lepših štadionov v Evropi ni. Prava lepotica," je o objektu, ki ga bodo prihodnji teden obiskali nogometaši Maribora, povedal Burgić.
Švedi dobro vedo, da jih ne čaka niti najmanj lahka naloga
V zadnjih dneh je bil Burgić tudi za Skandinavce primeren sogovornik, saj sta tako AIK kot Malmö - ta je trenutno vodilni med švedskimi prvoligaši, ki so odigrali že 17 prvenstvenih krogov - v Evropi naletela na slovenska predstavnika, na Maribor oziroma Domžale.
Norveški reprezentant Tarik Elyounoussi je z devetimi goli najboljši strelec AIK v tej sezoni.
"Zdajšnji AIK ne igra preveč lepega nogometa, kot mi pravijo nekateri moji švedski prijatelji, ima pa nekaj individualno zelo kakovostnih nogometašev. Nigerijec Chinedu Obasi je igral za Schalke in Hoffenheim, Islandec Kolbeinn Sigborsson je gole zabijal za Ajax iz Amsterdama, kapetan Henok Goitom je igral v prvi španski ligi, v odlični formi je norveški reprezentant Tarik Elyounoussi in tako naprej. Mariboru zagotovo ne bo lahko, a nič drugače ne velja za AIK. Ne čaka ga niti najmanj lahka naloga. Tega se Švedi dobro zavedajo," je nadaljeval Zasavec, ki je legenda Gorice. Pri tej se je po koncu bogate nogometne poti preselil v klubske pisarne in se letos poleti, po izpadu med drugoligaše, usedel v stolček športnega direktorja.
Rikard Norling je bil trener AIK med letoma 2004 in 2008, na njegovo klop pa se je vrnil pred tremi leti.
Po devetih letih bo lahko pozdravil starega prijatelja
"Z zdajšnjim trenerjem Rikardom Norlingom sem dve leti sodeloval v času, ko sem bil član AIK. V klub se je vrnil pred tremi leti. Spominjam se ga kot trenerja, ki zelo rad menjava nogometaše, kar mi takrat, ko sem bil še mlad, ni ustrezalo. Nisem se dobro počutil pod njegovim vodstvom, čeprav je dober trener. Spomnim se podatka o tem, da je 60 ali 70 tekem v nizu odigral z različnimi postavami. V klubu je tudi isti športni direktor. To je spet postal Björn Wesström, prav tako pa je član AIK vse od takrat pa do danes tudi moj nekdanji soigralec Per Karlsson, ki je legenda kluba. Z njim sva se slišala tudi v teh dneh in se dogovorila, da se dobiva v hotelu pred tekmo. Lepo ga bo videti po mnogo letih, seveda pa bom imel priložnost, da se pogovorim tudi s preostalima dvema Švedoma, ki sta še v klubu," se je strelec 54 golov v prvi slovenski ligi, v kateri je bil v šampionski sezoni 2005/06 v majici Gorice tudi najboljši strelec, spomnil danes 33-letnega švedskega branilca, ki je član AIK že vso kariero.
Evropski pečat AIK je veliko manjši od mariborskega
Osvojil je tudi osem naslovov pokalnega prvaka, kako pa se je AIK obnesel v Evropi? S pečatom, ki ga je v Evropi v zadnjem desetletju pustil Maribor, se ne more primerjati, čeprav je letošnja sezona že 39. evropska, v kateri nastopa.
V ligo prvakov se je uvrstil le enkrat, in sicer v sezoni 1999/2000, ko se je v sanjsko nogometno tekmovanje prvič prebil tudi Maribor. V družbi londonskega Arsenala, Barcelone in Fiorentine so Švedi takrat osvojili zgolj točko. Enkrat, v sezoni 2012/13, so nastopali v skupinskem delu lige Europa in bili prav tako brez možnosti za napredovanje v izločilne dele. V skupini skupaj z ukrajinskim Dniprom, Napolijem in PSV Eindhovnom so osvojili štiri točke.
Omeniti velja še sezono 1996/97, v kateri je AIK prišel do četrtfinala takratnega pokala pokalnih zmagovalcev, zanimivo pa je, da se je stockholmski klub sezono za tem v istem tekmovanju spotaknil že ob prvo oviro, izločilo ga je ajdovsko Primorje s skupnih 2:1.
Drame izpred desetih let, ki je osrečila AIK, se dobro spomni
Burgić je majico AIK nosil štiri leta, v tem času zanj v 74 nastopih zabil 17 golov, prispeval pa še kopico podaj. Na tisto obdobje ima najlepše spomine v svoji karieri, saj se je z AIK veselil njegovega predzadnjega naslova švedskega prvaka, na katerega so v Stockholmu čakali kar enajst let. Naslednjega, 12. po vrsti, so dočakali lani, po devetih letih čakanja. Do njega in po žrebu kvalifikacijskih parov lige prvakov tudi tekem z Mariborom so prišli z dvema točkama naskoka pred Norkköpingom.
Še veliko bolj dramatično je bilo leta 2009. Takrat je AIK v zadnji krog vstopil s točko naskoka pred IFK Göteborgom in v zadnjem krogu gostoval prav pri največjem tekmecu v lovu na prvenstveno lovoriko. Ob polčasu je zaostajal z 0:1, potem pa zabil dva gola in se razveselil težko pričakovanega naslova. Burgić je na tej tekmi na igrišče vstopil v sodnikovem dodatku ob koncu tekme.
Veliko veselje na ulicah Stockholma ob proslavi naslova državnega prvaka
"Da, takrat je bilo res noro. Navijači so res težko pričakovali naslov. Ko so ga dočakali, pa je bilo preprosto noro. Tega se ne da opisati z besedami, to je treba doživeti. Šele takrat sem videl, za kako velik klub gre. To so zagotovo najlepši spomini na moji nogometni poti. Česa takega se ne da kupiti. Na naslov smo čakali devet let, kar je za tako velik klub preprosto preveč časa. Vseskozi smo bili pri vrhu, a nam nikoli ni uspelo. Ko nam je, pa je bila veselica temu primerna. V Stockholmu so nam navijači pripravili proslavo, ki je ne bom pozabil nikoli. S tiste tekme in tistega rajanja se spomnim prav vsega," se je najlepših utrinkov na nogometnem popotovanju po tujini, ki ga je pozneje zaneslo še v Avstrijo (Wacker Innsbruck), Izrael (Hapoel Ramat Gan) in na Ciper (Ethnikos), spomnil Burgić.
Temna stran olimpijskega ciklusa, ki ga je preživel v Stockholmu
Žal je njegov olimpijski ciklus, ki ga je preživel v Skandinaviji, poskrbel tudi za najgrše spomine več kot 15 let trajajoče poti profesionalnega nogometaša. Spomine na hude poškodbe.
Na Švedsko se je preselil po sezoni 2005/06, v kateri sta skupaj z Valterjem Birso zabila kar 43 golov (sam je bil s 24 najboljši strelec prvenstva) in Gorici prinesla njen četrti, zadnji naslov slovenskega prvaka.
"Da, žal je bilo tako. Pozneje nisem imel več takšnih težav, pri AIK pa so se vrstile. Kot da mi ne bi bilo usojeno, da bi tam pustil globlji pečat. To je bila temna plat obdobja, ki sem ga preživel v Stockholmu. Najprej sem si strgal križne kolenske vezi, potem sem imel težave še z meniskusom. Zaradi poškodb sem bil skupaj na stranskem tiru kar leto in pol. Kdo ve, kaj bi bilo, če bi bil zdrav, a raje kot te obujam lepe spomine, ki sem jih na Švedskem ustvaril veliko. Eden izmed teh je tudi odnos, ki so ga pri AIK pokazali do mene v času, ko sem bil poškodovan. Bili so res ustrežljivi in naredili vse, da bi okreval in se ob tem počutil dobro. Omogočili so mi tudi to, da sem okreval v domačem okolju, kar je bila moja velika želja. Tudi zaradi tega je AIK klub, ki ga bom vedno nosil v srcu," je povedal Burgić, ki se je z AIK veselil tudi naslova pokalnega in superpokalnega zmagovalca.
Zanimivo, na zadnji tekmi, ki jo je odigral v njegovi majici, je maja 2010 pred domačimi navijači zabil edini hat-trick, ki ga je dosegel za AIK, trikrat se je med strelce vpisal pri prvenstveni zmagi nad Atvidabergsu s 4:1 in poskrbel, da je več kot 20 tisoč gledalcev vzklikalo njegovo ime.
Kaj je na Švedskem videl Saša Gajser?
"AIK je raven višje od Valurja, ki smo ga izločili v prejšnjem krogu. Znotraj trdnega, organiziranega moštva ima kakovost. Švedi so nevarni predvsem pri predložkih s strani, ko z velikim številom v kazenskem prostoru iščejo priložnost za zaključke. Odlikujejo jih hitri prehodi v napad. Čaka nas velik boj. Nasprotniku namenjamo dolžno spoštovanje, a imamo veliko zaupanje v zmožnosti našega moštva. AIK ima v svojem načinu branjenja opazne tudi zadeve, pri katerih bi lahko Švedom z našo kakovostjo povzročali precejšnje težave. Premagovali smo že boljše nasprotnike in z optimizmom čakamo prvih 90 minut v Ljudskem vrtu," je še povedal pomočnik glavnega trenerja Maribora Darka Milaniča.
Za koga bo navijal danes zvečer? Odgovor v slogu diplomata.
Če je AIK klub, ki bo vedno v njegovem srcu, Maribor pa predstavnik slovenskega nogometa, v katerem deluje naš sogovornik, za koga bo danes zvečer navijal?
"Zagotovo bom v precepu. Na eni strani igra klub, ki mi je dal ogromno, na drugi pa Maribor, ki je predstavnik slovenskega nogometa. Za slovenske klube pa – ne glede na to, proti komu igrajo – v Evropi vedno stiskam pesti iz srca. Ne vem, kaj bi rekel. Naj zmaga tisti, ki bo boljši, in tisti, ki si bo zmago zaslužil," se je nekdanji nogometaš, ki je kratko obdobje preživel tudi kot član Olimpije, spretno izognil odgovoru na vprašanje, za koga bo danes zvečer stiskal pesti v Ljudskem vrtu. Na tribunah štajerskega nogometnega središča si bo tekmo ogledal tudi sam.