Smola Slovenca: Arsenal na Wembleyju, on pa poškodovan

V soboto bo na Wembleyju svečano. Vstopnice za prvo polfinalno tekmo pokala FA med Readingom in Arsenalom so že pošle, dvoboj si bo na kultnem londonskem štadionu ogledalo skoraj 90 tisoč gledalcev, med njimi pa bo zagotovo vsaj en Slovenec. To je Jure Travner, ki bo srečanje spremljal izza rezervne klopi Readinga. Na štadion se bo odpravil v svečani obleki, tako veleva tradicija, ko se igra polfinale pokala FA.

Drugoligaš iz okolice Londona je s prebojem med štiri najboljše v najstarejšem nogometnem pokalnem tekmovanju na svetu poskrbel za zgodovinski dosežek. "Zelo smo vzhičeni. Na to tekmo se pripravljamo že kar nekaj tednov. Reading se je prvič po 88 letih uvrstil tako daleč v pokalu, to bo vrhunec sezone. Medijska pozornost je ogromna, lahko si zagotovimo celo Evropo. Zelo rad bi zaigral na polnem Wembleyju, a to žal ne bo mogoče, saj sem imel pred tremi tedni manjšo operacijo trebušnega zidu. Skušal sem zdržati in potrpeti do konca, a so bile bolečine prehude. Ko sem zaigral proti nekdanjemu klubu Watfordu, se je stanje močno poslabšalo," je z žalostnim glasom pojasnil 29-letni Celjan, ki se je Readingu pridružil v začetku leta, nato pa so mu zdravstvene težave kmalu prekrižale načrte.

Vrnil se bo šele nekaj dni po spektaklu na Wembleyju

Na mestu levega bočnega igralca, kjer se najbolje znajde še od časov, ko je nabiral prvoligaške izkušnje v Sloveniji, je letos zaigral le enkrat. Štirikrat je sedel na klopi za rezervne igralce, to pa je bilo tudi vse. "Zdaj sem odsoten tri tedne. Opravljam le lažje treninge in tečem, na polno pa bom začel vaditi šele prihodnji teden." Tako se bo vrnil za nekaj dni prepozno in ne bo mogel kandidirati za srečanje leta. Priložnost, da bi zaigral na največji tekmi v njegovi karieri, je splavala po vodi. Na Wembleyju se ne bo mudil prvič, ampak se bo še drugič vživel v vlogo navijača. Pred šestimi leti si je ogledal prijateljsko tekmo med Anglijo in Slovenijo ter stiskal pesti za goste, tokrat bo navijal za morebitno senzacijo proti močnim topničarjem.

Arsenal v prvem polfinalu pokala FA velja za izrazitega favorita. Je v izvrstni formi, saj je v različnih tekmovanjih nanizal osem zaporednih zmag. "Z njim res igramo ob nepravem času. A nogomet je že velikokrat pokazal, da favoriti vedno ne zmagujejo. Arsenal se je v tej fazi tekmovanja že dostikrat opekel, tako da ne verjamem, da nas bo podcenjeval," razmišlja slovenski branilec, ki je največ izkušenj z otoškim nogometom pridobil na Škotskem. Sezono in pol je branil barve St. Mirrena, pred tem je sklenil pogodbo z angleškim drugoligašem Watfordom, za katerega pa ni nastopil niti enkrat. Ko je letos zaigral proti njemu v angleški drugi ligi (tekmovanje championship), je pred tekmo naletel le na enega nekdanjega soigralca. Ekipa se je v šestih letih temeljito zamenjala.

Najprej se je dokazal prvemu, nato še drugemu trenerju

Travner je šel v Anglijo že lanskega oktobra. Izkoristil je reprezentančni premor in zapustil Azerbajdžan. Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je Bakuju poslala opozorilo, a so ga ignorirali. Potekel mu je tudi vizum, tako da je izkoristil zadnjo priložnost, da prekine pogodbo in zamenja okolje. Ker je na Otoku dovoljenje za registracijo prejel šele januarja, se je zavleklo dogovarjanje s klubom. Tudi tu ni šlo brez zapletov, saj ga je sprva v Reading povabil trener Nigel Adkins, ki pa se je nato precej hitro poslovil. Travner ni obupal, ampak na treningih predstavil svoje znanje njegovemu nasledniku Stevu Clarku. Nekdanji škotski reprezentant in trener WBA mu je po enem tednu dokazovanj prižgal zeleno luč in razveselil Slovenca. "Igranje v Angliji je nekaj najlepšega. Plačila so redna. Ko se spominjam, kaj vse sem doživljal v Sloveniji, se tu res počutim kot pravi nogometaš. Vzdušje na štadionih je odlično, ekipa me je lepo sprejela," je zelo zadovoljen, čeprav pogreša pravi tekmovalni ritem. Readingu bo zvest do konca sezone, v prihodnjih tednih pa bo govora o tem, ali bo klub na njegove storitve računal tudi v prihodnje.

Najpogosteje se sliši s Kelharjem

Drugo angleško ligo, v kateri tekmuje kar 24 klubov, doživlja kot zelo izenačeno tekmovanje. Kako močni so klubi, dokazujejo tudi v pokalnih tekmovanjih, kjer pogosto izločijo člane elitne premier lige. V tej sezoni so jim zadali veliko bolečih udarcev, Reading pa še čaka na prvo prvoligaško žrtev.

"Veliko je fizike, ogromno teka, borbe in visokih žog. Res se igra na visoki ravni," je poln hvale na račun tekmovanja championship. Pogreša več rojakov, najpogosteje pa se sliši z občasnim slovenskim reprezentantom in nekdanjim klubskim soigralcem Dejanom Kelharjem (Sheffield Wednesday), ki je odpravil zdravstvene težave in na zadnji tekmi že sedel na klopi. Darka Milaniča je zamudil, saj je Leeds United vodil premalo časa, da bi stopil z njim v stik.

Reading spada med deset največjih mest v Angliji, z okolico vred ima toliko prebivalcev kot Ljubljana, od Londona je oddaljen slabo uro vožnje. Če je gneča, se vožnja s klubskim avtobusom malce zavleče, z letalom pa se potuje zelo redko. Za zdaj le do Blackpoola. Nogometni klub s 144-letno tradicijo je pri dnu razpredelnice, a ima šest krogov pred koncem dovolj veliko prednost pred zasledovalci, da lahko sezono mirno pripelje h koncu in si zagotovi obstanek.

Ferdinandu je žal, da ni Terryju dal roke

Trenutno je na seznamu poškodovanih igralcev, podobno usodo pa z njim že skoraj celotno sezono deli zelo znano ime. To je branilec Anton Ferdinand, brat slavnega Ria in nogometaš, ki se je pred leti s kapetanom Chelseaja Johnom Terryjem zapletel v rasistični škandal. Odmeval je po vsem svetu, mlajši izmed bratov Ferdinand pa o tem še kdaj spregovori s soigralci.

"Ravno pred kratkim nam je pojasnjeval, da mu je žal, zakaj mu ni dal roke. To ga je prizadelo, je pa Anton po duši pravi šaljivec. Podoben je bratu, ki ga, odkar sem tukaj, še nisem srečal. V Angliji se bojujejo proti rasizmu. V klubu si vsi pomagamo in smo zelo povezani, tako da se trudimo, da se kaj podobnega ne bi ponavljalo."

Zadnji dan prestopnega roka je Reading dobil dve zveneči okrepitvi. Iz Chelseaja je prišel nadarjeni Nizozemec Nathan Ake, ki po zunanjosti spominja na legendarnega rojaka Ruuda Gullita. V karieri se je že večkrat predstavil v Sloveniji. Tako na EP do 17 let, ki je pred leti potekalo na sončni strani Alp, Mourinhova četa iz Londona pa je lani gostovala v Ljubljani in Mariboru. "Zaradi poškodb smo bili kratki na obeh bokih, Nathan pa lahko igra na obeh, znajde se tudi v zvezni vrsti. Zelo mi je všeč njegova igra, ogromno obeta."

Poleg njega je iz Crystal Palaca prišel še ganski reprezentant Kwesi Appiah in se v klubu pridružil starejšemu afriškemu znancu Yakubuju Aiyegbeniju. Nigerijec se je pred leti z zadetki najbolj dokazoval pri Evertonu. O tem, da mu ne primanjkuje izkušenj ter da lahko pri 32 letih ponudi še veliko, je prepričan tudi Travner. "Se pa v klubu radi pošalijo, da je v bistvu starejši, kot je napisano na njegovem potnem listu," je odprl znano temo o afriških nogometaših, kjer ne manjka nejasnosti o pravilnih rojstnih datumih.

Z ruskim sostanovalcem se ne pogovarjata veliko

Na gostovanjih si Travner pogosto deli sobo z znanim ruskim napadalcem Pavlom Pogrebnjakom, s katerim pa se ne pogovarjata veliko. "Je podobne sorte kot jaz. Oba sva bolj tiha, zadržana," je dejal Jure in se na našo opazko, da se noče pogovarjati zaradi slabih spominov na dodatne kvalifikacije za SP 2010, ko je Kekova četa šokirala samovšečno Hiddinkovo Rusijo, nasmejal. "Ja. Če se spomni na Pečnika in Dedića, mu res ni do smeha."

Se bo v soboto na Wembleyju smejalo Travnerju, ki bo stiskal pesti za soigralce, da šokirajo Wengerjeve zvezdnike in si prvič v dolgi klubski zgodovini zagotovijo nastop v velikem finalu pokala FA? Odgovor bo znan v soboto zvečer. Spopad med Readingom in Arsenalom se bo začel 20 minut čez 18. uro …