Petek, 27. 11. 2020, 17.00
3 leta, 12 mesecev
Simon Rožman o nevsakdanji neapeljski izkušnji
Slovenski glas v srcu tragedije Diega Maradone
"Kaos," je slovenski trener Simon Rožman z eno besedo opisal stanje v Neaplju, kjer se je ob gostovanju njegove Rijeke proti Napoliju v ligi Europa po naključju znašel ravno na dan, ko so v tem pristaniškem mestu na jugu Italije izvedeli za smrt Diega Maradone, in od blizu opazoval norijo navijačev Napolija, ki objokujejo odhod svojega nogometnega božanstva.
Sredini večerni prizori izpred kultnega stadiona San Paolo, na katerem je navijače Napolija med letoma 1984 in 1991 razveseljeval Diego Armando Maradona.
"Ravno sem prišel domov," nas je danes okoli 15. ure pozdravil Simon Rožman, ki se je z Rijeko dopoldne vračal iz Neaplja, kjer je v četrtek zvečer v 4. krogu skupinskega dela lige Europa proti Napoliju izgubil z 0:2. Toda bolj kot rezultat tekme, v kateri so močno zdesetkani Rečani pokazali presenetljivo dober odpor, nas je zanimalo noro naključje, ki se je zgodilo mlademu slovenskemu trenerju skupaj z njegovimi rojaki v strokovnem štabu in nogometašu Adamu Gnezdi Čerinu. V Neaplju, srcu žalovanja ob prezgodnji smrti velikega Diega Maradone, so se znašli ravno na dan, ko so Neapeljčani izvedeli za žalosten konec nepozabne zgodbe argentinskega nogometnega božanstva, s katerim so bili obsedeni.
Vse o Diegu Maradoni:
Izvedeli so na poti na stadion, potem je nastal kaos
Simon Rožman med tekmo v Neaplju. "Za njegovo smrt smo izvedeli ravno na poti na sredin trening. Za vse je bil to šok. Potem se je začel velik kaos. Kot da bi bilo vojno stanje. Veliko policije in še več ljudi. Ko smo prišli pred stadion, je bilo že polno navijačev, ki so se poslavljali od svojega idola, prepevali pesmi, prižigali bakle in jokali. Vsi, ki smo bili prisotni, smo se takrat na lastne oči lahko prepričali, kaj je Diego Neaplju pomenil. Fascinantno je bilo, kako so to dojeli moji nogometaši, ki so mlajši in Maradone niso gledali ali pa o njem predvsem poslušali, kot smo mi, srednja generacija. Mislim, da so dokončno dojeli, kako velik je bil," se je razgovoril 37-letni Rožman, ki je potem skupaj z nogometaši Rijeke velikemu Maradoni, ta je odšel v 61. letu starosti, pred začetkom sredinega treninga minuto molka spontano namenil tudi sam.
"V dilemi je bila predvsem policija, saj je tudi v Neaplju seveda stroga karantena, po drugi strani pa je Maradona tam bog. Odgovorni so vedeli, da se bodo ljudje hoteli posloviti od njega na takšen ali drugačen način. V trenutku je v mestu nastal kaos. Na koncu je bil Maradona očitno pomembnejši. Ljudem so namreč pustili na ulice," je stanje na dan smrti Maradone v Neaplju opisal Rožman.
"Kaj vse se je dogajalo, sem potem videl šele v medijih. Mi smo bili namreč ob strogih pravilih Uefe močno izolirani v svojem hotelu. Smo pa tudi tam začutili, da v Neaplju vladajo izredne razmere. Na vsakem koraku je bilo čutiti žalost. Zelo malo besed in zelo veliko čustev. Morda pa me je pri vsem skupaj najbolj fasciniralo to, da se mi kot Rijeka nismo počutili kot nasprotnik Napolija in njegovih navijačev, ampak kot da smo v tem skupaj. Da smo se združili v žalosti, saj smo vsi izgubili veliko," je še povedal Rožman.
Žalost je začutil tudi pri Gennaru Gattusu
Minuta molka pred začetkom tekme. Novo potrditev o veličini Argentinca med navijači Napolija je dobil na dan tekme. Na poti na tekmo je lahko videl na tisoče navijačev Napolija, ki so prižigali bakle, sveče, polagali cvetje, risali grafite in prepevali pesmi o svojem nogometnem idolu.
"Na poti na stadion in pred njim se je zbralo res veliko ljudi, po zraku so leteli helikopterji, prižganih je bilo veliko bakel, vse je gorelo. Mi smo bili od vsega sicer umaknjeni, na stadionu je bilo zelo malo ljudi, ampak se je tudi tam začutila velika bolečina, ki jo navijači čutijo ob smrti Maradone. Malo sem se pogovarjal s trenerjem Napolija Gennarom Gattusom in tudi pri njem začutil veliko žalost," je Rožman povedal o tekmi na kultnem stadionu San Paolo, ki ga bodo kmalu poimenovali po Maradoni. Ta je na njem igral med letoma 1984 in 1991. Napoli je leta 1987 popeljal do prvega in leta 1990 še do drugega, zadnjega naslova italijanskega prvaka v zgodovini kluba, vmes pa bil leta 1989 tudi prvak v pokalu Uefa.
Takole so se množice od Argentinca poslavljale tudi v središču Neaplja.
Vse je bilo v znamenju Maradone
V znamenju Maradone je bilo v četrtek v Neaplju seveda vse. Vsi nogometaši Napolija so pred prvim sodnikovim žvižgom na igrišče prišli z dresi, na katerih je bila številka 10. Ob ogrevanju je iz zvočnikov zadonela skladba Live is Life avstrijske glasbene skupine Opus, ob kateri se je rodil znameniti posnetek ogrevanja Maradone, ki ste ga, če vam je nogomet vsaj malo ljub, zagotovo že videli. Podoba argentinske legende je na igrišče zrla tudi z velikega semaforja na stadionu.
Live is life 💔 #Maradona #StadioSanPaolo pic.twitter.com/Z9PnwlzZCQ
— Decibel Bellini (@DecibelBellini) November 26, 2020
"Maradona je v nogometu pustil res globok pečat. Sploh danes, ko je pretok informacij tak, da se vse menja res hitro, je lepo videti takšno veliko ljubezen, kot jo Neapeljčani čutijo do njega. To je težko opisati, to je treba doživeti. Zdaj sem se o veličini Maradone v očeh njegovih številnih velikih oboževalcev prepričal tudi sam," je še povedal nekdanji trener Domžal in Celja.
Rijeka je v tej sezoni v ligi Europa na vseh štirih tekmah izgubila, a se v eminentni družbi še zdaleč ni osramotila.
Koronavirus je Rijeki uničil evropske načrte
Za konec je nekaj besed namenil še tekmi in porazu, po katerem je dva kroga pred koncem skupinskega dela tekmovanja izgubil tudi teoretične možnosti za drugo mesto in nadaljevanje evropske jeseni. V družbi Napolija, trenutno vodilnega španskega prvoligaša Real Sociedada in nizozemskega prvoligaša AZ Alkmaarja ne nepričakovano.
"Žal mi je, da se v ligi Europa na niti eni tekmi nismo mogli sestaviti zaradi koronavirusa. Tokrat nam je manjkalo kar osem nogometašev iz prve postave in še štirje. Morali smo si pomagati z mladinci. Tokrat smo dali vse od sebe. Žal mi je, da v prvem polčasu nismo izkoristili treh, štirih priložnosti, ki smo jih imeli. Ničesar si ne moremo zameriti. Več v tako kakovostni družbi, šlo je pravzaprav za klube lige prvakov, nismo mogli narediti. Uživamo v tej družbi, a mi je po drugi strani žal, da ni gledalcev, saj je vprašanje, kdaj se bomo v njej spet znašli," je za konec še povedal Rožman, ki je na klop Rijeke sedel septembra lani in jo popeljal do pokalnega naslova, potem pa še do nove evropske jeseni v ligi Europa. Kdaj bo spet tako, ne ve nihče. Evropska realnost za klube iz te regije bo namreč kmalu postala liga Europa 2, ki jo bo Uefa začela prihodnjo sezono.
2