Od tragikomičnih menjav do ponižanja kivijev

Škoda bi bilo, če bi svetovni festival vrhunskega nogometa minil brez nje. Mehika je vendarle reprezentanca, ki je v svoji dolgoletni zgodovini naredila že marsikaj, ima pa tudi izjemne navijače, ki so v svet ponesli znamenito podobo laole, mehiškega vala, ki tako rad zaokroži po tribunah.

Mehika je na prvenstvu Srednje in Severne Amerike zmagala že devetkrat. Je tudi aktualna prvakinja. Od leta 1993 nastopa na južnoameriškem prvenstvu, na katerem je posegala tudi po visokih mestih. Dvakrat, v letih 1993 in 2001, je bila druga, trikrat pa tretja (1997, 1999 in 2007). Šestkrat je že nastopila na pokalu konfederacij, kjer je leta 1999 prehitela prav vse in osvojila lovoriko, ki si na lestvici pomembnosti utira pot do večje vrednosti, prvo mesto pa se je znašlo v njenih rokah tudi na olimpijskem turnirju leta 2012.

Petkrat zapored obstali v osmini finala

Mehičani bodo v Braziliji dočakali že 15. nastop na svetovnem prvenstvu. Največja uspeha so zabeležili v letih 1970 in 1986, ko so s pomočjo glasnih domačih navijačev prišli do četrtfinala.

Letošnje svetovno prvenstvo bo zanje šesto zaporedno, na prejšnjih petih pa so vselej obstali na isti stopnički, v osmini finala. Nazadnje so pred štirimi leti na jugu Afrike izpadli proti Argentincem, ki so bili za njih usodni tudi leta 2006 v Nemčiji. Takrat po podaljških, v Afriki pa je bila premoč gavčev veliko bolj izrazita.

Letos želijo narediti korak dlje. Na prvenstvo so se uvrstili prek medcelinskih kvalifikacij, ko so bili prepričljivo boljši od Nove Zelandije, so pa nevarno viseli v skupinskem delu kvalifikacij, kjer je prišlo do številnih tragikomičnih menjav selektorjev. Preizkusili so kar štirje različni, navijači pa so stokali od nezadovoljstva in slabih rezultatov.

Mehičani so si v predzadnjem krogu rešili kožo s poznim zadetkom Raula Jimeneza, ki je prinesel domačo zmago nad Panamo, nato pa so se od srca zahvalili zgodovinskemu tekmecu, reprezentanci ZDA, da je v zadnjem krogu na gostovanju v Panami v sodnikovem podaljšku poskrbela za preobrat. Če ga ne bi bilo, bi Mehika senzacionalno ostala brez nastopa na svetovnem prvenstvu, kar bi močno odjeknilo po svetu. Na koncu hitropotezne menjave selektorjev le niso bile usodne.

Selektor rad pozablja na mehiške legionarje v Evropi

Selektor Mehičanov je nekdanji reprezentant Miguel Herrera (46 let), ki je reprezentanco prevzel pred velikim izzivom, medcelinskimi kvalifikacijami proti Novi Zelandiji. Presenetljivo se je odločil le za igralce, ki si služijo kruh v domačih klubih, pozabil pa na številne legionarje. Nekateri igrajo v pomembnih evropskih klubih, večina je sodelovala pri osvajanju zlate medalje na olimpijskem turnirju v Londonu (2012), a ni prišla v poštev na srečanjih proti kivijem. Energija se še vedno črpa iz ekipe, ki je postala leta 2005 svetovna prvakinja do 17 let.

Rezervni vratar Guillermo Ochoa brani na Korziki (Ajaccio), ''evropski'' branilci so Hector Moreno (Espanyol), Diego Reyes (Porto) in Andres Guardado (Bayer Leverkusen), v zvezni vrsti je nadarjeni Hector Herrera (Porto), napadalca sta Javier Hernandez (Manchester United) in Giovani dos Santos (Villarreal). Evropska zasedba je močna in spoštovanja vredna, zato še toliko bolj čudi usmerjenost Herrere k temu, da bi bolj zaupal domačim igralcem.

Prva zvezdnika sta rdeči vrag in rumeni podmorničar

Največji zvezdnik je Chicharito (po slovensko Grahek). Napadalec rdečih vragov doživlja krizo. Po dolgem času je z Manchester Unitedom ostal brez lige prvakov, ne igra pa več toliko, kot je v prejšnjih sezonah. Čeprav je bil dolgo časa poškodovan Nizozemec Robin van Persie, mu tudi zdaj že nekdanji strateg Uniteda David Moyes ni posvečal veliko pozornosti. Za reprezentanco je dosegel 35 zadetkov. Če jih bo še 11, bo izenačil večni rekord Jareda Borgettija.

V mehiškem napadu izstopa tudi Giovani dos Santos, Brazilec z mehiškim potnim listom. Je nekdanji up Barcelone, zdaj pa soigralec Bojana Jokića pri rumeni podmornici v Španiji. Javier Aquino tudi igra pri Villarrealu, a ne bo igral v Braziliji. Manjka tudi Carlos Vela (Real Sociedad). Nekdanji up Arsenala noče igrati za reprezentanco, saj je v sporu z nekaterimi višjimi predstavniki mehiškega nogometa, kar bi lahko predstavljalo velik udarec. Zdaj z zadetki nase opozarja mladi Oribo Peralta, v sredini je veliko odvisno od forme Carlosa Pene. Kapetan je 35-letni Rafael Marquez, ki je pred leti dirigiral šampionski obrambi Barcelone, zdaj pa se je iz ZDA vrnil v domovino (Leon). Za domovino je zbral že skoraj 120 nastopov, postal pa bo prvi v zgodovini, ki bo reprezentanco kot kapetan vodil na štirih zaporednih svetovnih prvenstvih.

Največ reprezentantov prihaja iz kluba America, ki ga je pred tem, ko je postal selektor, z uspehom vodil selektor Herrera, reprezentanco pa čaka ogromen izziv, saj se bo v skupini pomerila z Brazilijo, Hrvaško in Kamerunom.

Tik pred začetkom je doživela neprijeten šok, saj si je na prijateljskem srečanju z Ekvadorjem v soboto zlomil nogo zvezni igralec Luis Montes.