Nogometna abeceda Gruzije od A do Z

A kot Shota Arveladze - Najboljši gruzijski nogometaš v obdobju državne samostojnosti. Napadalec iz Tbilisija, 181 cm visoki ''stroj'' za zadetke, se je z izjemno učinkovitostjo vpisal med klubske legende treh klubov iz Tbilisija (Martve, Iberia in kajpak Dinamo), nato pa osvajal srca navijačev Trabzonspora, Ajaxa (v evropskem pokalu je proti Mariboru dosegel dva zadetka in pomagal k veliki zmagi z 9:1), Glasgow Rangers in AZ Alkmaar. Poslovil se je v Španiji (Levante) pri 35 letih, zdaj pa vodi turški Kayserispor. V reprezentanci je v 60 nastopih dosegel 26 zadetkov in velja še danes za najboljšega strelca vseh časov.

B kot Vladimir Barkaya - Priljubljeni napadalec tbilisijskega Dinama v šestdesetih letih minulega stoletja (1957-1967) je dočakal dva nastopa tudi v reprezentanci Sovjetske zveze. Na krstni predstavi je v kvalifikacijski tekmi dvakrat zatresel mrežo Danske, nato pa zaigral še na prijateljski tekmi z Brazilijo, kjer se je pomeril tudi s Pelejem.

C kot Cardiff - Valižanska prestolnica je 7. junija 1995 z aplavzom nagradila gruzijske nogometaše, ki so v kvalifikacijah za EP 1996 osvojili Cardiff Arms Park (1 : 0) in dokazali, da odmevna domača ''petarda'' (16. november 1994) nikakor ni bila naključna. Wales je namreč sredi Tbilisija doživel pravcati polom (0 : 5). Gruzija je svoje prvo uradno tekmovanje zaključila na izvrstnem tretjem mestu. Za Nemčijo in Bolgarijo.

Č kot Črno morje - Na eni strani Kavkaz, na drugi Črno morje. Gruzijsko podnebje tako prehaja od alpskega na južnem delu gorovja Kavkaz pa do subtropskega ob severovzhodni črnomorski obali, kar se odraža tudi v nogometnem svetu.

D kot Dinamo Tbilisi - Največji gruzijski nogometni klub je v času Sovjetske zveze spadal med elito, podaril pa nešteto obetavnih imen, ki so kasneje oblekla reprezetančne drese. V vitrinah nogometnega ponosa Tbilisija – gruzijskega glavnega mesta, pobratenega tudi z Ljubljano - se blešči tudi evropska lovorika (1981), dva naslova prvakov Sovjetske zveze, uspešnost pa je nadaljeval tudi v samostojni Gruziji, kjer je naslov najboljšega osvojil že 13-krat.

E kot Evforija - Čeprav je Gruzija kvalifikacije za nastop na evropskem prvenstvu leta 2004 končala na zadnjem mestu, ji nasmešek še dolgo ni spolzel z obraza. V Tbilisiju je 30. aprila 2003 namreč v uradni tekmi padla velika soseda Rusija. Zmagoviti zadetek je prispeval branilec Malkhaz Asatiani.

F kot Finale v Düsseldorfu - Nogometaši Dinama iz Tbilisija so 13. maja 1981 osvojili tedanji pokal pokalnih zmagovalcev! V finalu so na Rheinstadionu v Düsseldorfu z 2:1 ugnali Carl Zeiss Jeno. Srečanje bo ostalo v spominu po mizernem obisku, na tribunah se je zbralo le slabih 5.000 gledalcev, obračun dveh ''vzhodnih'' ekip iz Sovjetske zveze in NDR pa je bil najbolj zanimiv v drugem polčasu. Vzhodni Nemci so povedli v 63. minuti, nato pa sta Vladimir Gutsajev in Vitalij Daraselia poskrbela za največji uspeh gruzijskega klubskega nogometa. Dinamo je na poti do naslova izločil še grško Kastorio, irski Waterford, angleški West Ham United in nizozemski Feyenoord.

G kot Alain Giresse - Legendarni ''galski petelin'', član francoske zlate generacije, ki je leta 1984 osvojila evropsko prvenstvo, se je na vročem selektorskem stolčku Gruzije preizkusil v obdobju 2004-05. Brez vidnejših uspehov, saj so ''križarji'' kmalu pozabili na preboj na svetovno prvenstvo leta 2006.

H kot Hector Cuper - Prvega avgusta 2008 je Gruzija dobila selektorja, ki se je na prelomu tisočletja z Valencio (tudi z Zlatkom Zahovičem) dotaknil zvezd, nato pa vodil tudi milanski Inter. V zadnjem času dosega manj uspehov, po kratki epizodi pri Arisu v Solunu je trenutno brezposelen. Argentinski strokovnjak se v Gruziji ni izkazal. Navkljub ogromnih pričakovanjih v dobrem letu ni zmagal niti na eni tekmi.

I kot Alexander Iašvili - Dolgoletni član Freiburga, nosil je tudi kapetanski trak, je v konici napada še vedno zelo nevaren. S 33 leti navdušuje pri Karlsruherju, standardni član izbrane vrste pa je vse od leta 1998. Zbral je 53 nastopov in prispeval 13 zadetkov.

J kot Jvarosnebi – Križarji oziroma božji vitezi, v gruzijskem jeziku pa Jvarosnebi. Takšen je vzdevek gruzijskih nogometašev, povezan tudi z državno zastavo, na kateri ne manjka upodobljenih križev.

K kot Kakhaber Kaladze - Kapetan gruzijske izbrane vrste si je z devetletnim stažem pri AC Milanu zagotovil mednarodno slavo. Žal jo je zasenčila tudi družinska tragedija. Leta 2001, ko se je iz kijevskega Dinama odpravil v lombardijsko prestolnico, so mu ugrabili brata, pet let pozneje pa je bilo uradno potrjeno, da je slednji izgubil življenje. Nogometni ponos Samtredie je zbral dovolj moči, da je navkljub ogromnemu šoku nadaljeval kariero. Zunaj igrišč svojo plemenitost potrjuje s človekoljubnimi akcijami, namenjenimi predvsem pomoči otrokom. Z Milanom je osvojil vse mogoče lovorike, v tej sezoni pa pri 32 letih brani barve Genoe.

L kot Levan Kobiašvili - Gruzijski rekorder po številu nastopov v izbrani vrsti. Ker je star 33 let, bi se lahko v reprezentančni karieri hitro približal okrogli stotici. Za zdaj je zbral 87 nastopov. Najboljša leta je kot zadnji zvezni igralec podaril nemškim klubom. V Freiburgu, nekdaj je nosil ime ''gruzijska kolonija'', eno sezono pa je odigral tudi skupaj z Miranom Pavlinom, je prebil pet (1998 – 2003), v Gelsenkirchnu pri Schalkeju pa kar sedem let (2003 – 2010). V tej sezoni pomaga berlinski Herthi pri vrnitvi v prvo ligo.

M kot Mikheil Meshki - Najverjetneje največji gruzijski nogometni zvezdnik. Rodil se je 12. januarja 1937 v Tbilisiju, kjer je ponosno nosil dres Dinama kar 15 zaporednih let. Hitro si je prislužil vpoklic v sovjetsko reprezentanco, s katero je osvojil naslov evropskega prvaka (1960), dve leti pozneje pa dočakal še svojih pet minut na svetovnem prvenstvu v Čilu. Zaradi hitrih in spretnih prodorov po bočnih položajih si je prislužil vzdevek ''gruzijski Garrincha''. Za Sovjetsko zvezo je odigral 35 tekem, dal štiri zadetke. Umrl je pri 54 letih.

N kot Georgi Nemsadze - Barve izbrane vrste samostojne Gruzije je branil kar dvanajst let in zbral 69 nastopov. Zvezni igralec se je rad selil od kluba od kluba, pri tem pa zamenjal ogromno držav (poleg domovine še Nemčija, Turčija, Švica, Italija in Škotska).

O kot Otari Gabelia - Legendarni vratar šampionske generacije Dinama je kariero zaključil leta 1990, ko je dopolnil že 37 let. Leta 1979 je bil izbran za najboljšega sovjetskega vratarja.

P kot Boris Paichadze - Ko je 9. oktobra 1990 v 75. letu starosti preminil Boris Paichadze, se je nad Gruzijo spustil temen oblak žalosti. Umrl je eden najbolj priljubljenih nogometašev in klubska legenda tbilisijskega Dinama. V njegovo čast je štadion Dinama leta 1995 dobil njegov naziv. Eden najbolj mogočnih objektov v zgodovini Sovjetske zveze – tretji največji - je bil zgrajen leta 1976, na znameniti evropski tekmi Dinama in Liverpoola (3 : 0) pred 31 leti je sprejel kar 110.000 gledalcev. Pred štirimi leti je bil prenovljen. Sedaj nudi veliko boljše udobje, kapaciteta pa znaša 54.549 mest.

R kot Ramaz Šengelia - Eden najboljših gruzijskih nogometašev vseh časov. Rodil se je 1. januarja 1957 v Kutaisiju, kar enajst sezon podaril Dinamu iz Tbilisija in z njim osvojil tudi evropski pokal, v dresu Sovjetske zveze pa zbral 26 nastopov. Odlične napadalske spretnosti je kronal z desetimi zadetki, pečat pa je pustil tudi na svetovnem prvenstvu leta 1982 v Španiji. Dvakrat je bil proglašen za najboljšega sovjetskega nogometaša (1978 in 1981).

S kot David Siradze - Gruzijski napadalec brani barve ruskega prvoligaškega kluba Spartak Nalčik. V tem letu je v državnem dresu prispeval že dva zadetka, skupno pa v 23 nastopih sedem. Pred selitvijo v Rusijo je zamenjal nekaj nemških klubov, še največ priložnosti je dobil pri drugoligašu Erzgebirge Aue, kjer je delil slačilnico tudi z Mišom Brečkom. Star je 29 let.

Š kot Ivo Šušak - Hrvaški nogometni strokovnjak, ki se je dokazoval tudi v Sloveniji (Izola in Maribor, ''vijolice'' je v sezoni 2000/01 popeljal do državnega naslova), je bil pred sedmimi leti selektor gruzijske izbrane vrste, tri leta pa je vodil tudi Dinamo iz Tbilisija. Pod njegovim vodstvom je bila dosežena zgodovinska kvalifikacijska zmaga nad nekdanjo veliko sovjetsko sestro, danes pa zaradi političnih nasprotij ''sovražno'' Rusijo.

T kot Temuri Ketsbaia - Dvainštiridesetletni selektor Gruzije nadaljuje odlično igralsko kariero še na trenerskem stolčku. V mladih letih je pustil največji pečat pri Dinamu iz Tbilisija, Anorthosisu iz Famaguste, atenskem AEK-u in Newcastlu (v neprijetnem spominu ga hranijo predvsem navijači zagrebškega Dinama). Na Cipru je Anorthosis senzacionalno pripeljal v ligo prvakov, na klopi Gruzije pa v sedmih dosedanjih tekmah sploh še ni izgubil. Tudi v kvalifikacijah, kjer je že gostoval pri Grkih (1 : 1).

U kot Uplistsikhe Ena največjih znamenitosti Gruzije. Vsakemu tujemu nogometnemu navijaču, ki prestopi gruzijsko mejo, se v okolici mesta Gori (rojstno mesto sovjetskega ''diktatorja'' Stalina) ponuja nepozaben ogled antične naselbine Uplistsikhe, ki je vklesana v živo skalo. Ponuja labirint dvoran, podzemnih vinskih kleti in verskih prostorov.

V kot La Valletta - Slovenija se je na začetku mednarodne poti udeležila prijateljskega turnirja na Malti. Pod vodstvom dr. Zdenka Verdenika, ki je postal selektor januarja 1994, se je pripravljala na krstni kvalifikacijski ciklus (EP 1996). Na slovenski kulturni praznik, 8. februarja, se je v sredozemski otoški državici pomerila z Gruzijo. V šele peti uradni tekmi v obdobju državne samostojnosti (pred Gruzijo se je dvakrat pomerila z Estonijo, enkrat pa s Ciprom in Makedonijo) je dočakala drugo zmago. Odločilni zadetek je v 78. minuti prispeval Primož Gliha in tako dosegel prvenec v državnem dresu.

W kot Wit Georgia - Zadnji slovensko-gruzijski klubski dvoboj smo dočakali v minuli sezoni, ko so nogometaši Maribora v predkvalifikacijah lige prvakov brez težav izločili Wit Georgio iz Tbilisija. Dvoboj v Gruziji se je končal brez zmagovalca (0 : 0), v Ljudskem vrtu pa je zmaga ostala doma (3 : 1).

Z kot Zurab Khizanišvili - Izkušeni branilec gruzijske izbrane vrste, v enajstih letih je zbral že 65 nastopov, se kot posojeni igralec Blackburna dokazuje pri ''drugoligašu'' Readingu. Edini reprezentančni zadetek je dosegel na domači tekmi z Moldavijo.