Nogometna abeceda Anglije od A do Z

A kot Sir Alf Ramsey - Angleško reprezentanco je leta 1966 popeljal do največjega uspeha, prvega in zaenkrat še edinega naslova svetovnega prvaka. ''Tri leve'' je vodil dobro desetletje (1963-1974), leta 1967 ga je kraljica povišala v viteza, prihodnje leto pa je Anglijo na evropskem prvenstvu leta 1968 popeljal še do tretjega mesta. Kot igralec je reprezentančni dres oblekel 32-krat. Umrl je 28. aprila 1999.

B kot Sir Bobby Charlton - Dvainšestdesetletni angleški nogometni zvezdnik, eden izmed najbolj zaslužnih za nepopisno slavje leta 1966. Reprezentanci je podaril 106 nastopov in dosegel kar 49 zadetkov. Kraljica ga je povišala v viteza leta 1994. Klubsko kariero je posvetil Manchester Unitedu. V 19 letih je zbral kar 758 nastopov, njegov rekord pa je šele lani izboljšal ''zimzeleni'' Ryan Giggs. Z ''rdečimi vragi'' je osvojil tudi evropski naslov.

C kot Fabio Capello - Sinonim za vrhunskega trenerja. A s takšnim slovesom se lahko pohvali tudi Guus Hiddink, ki pa je lani potegnil kratko v dvoboju z Matjažem Kekom. Italijanski strokovnjak, rojen blizu slovenske meje, je dosegel največje uspehe na klopi Milana, lovorike pa je nabiral tudi pri Real Madridu, Romi in Juventusu. Leta 2008 je prevzel vodstvo angleške reprezentance, postal najdražji selektor na svetu in ''trem levom'' po tem, ko se niso uvrstili na EP 2008, vrnil zmagovalno miselnost. V kvalifikacijah so dobili devet izmed desetih tekem, na tem svetovnem prvenstvu pa, tudi zavoljo težav s poškodbami nekaterih največjih zvezdnikov, še niso pokazali tistega, kar od njih pričakuje izbirčno občinstvo, še manj pa razvajeni mediji. Upajmo, da bo ostalo pri tem tudi po sredi.

D kot David Beckham - Največja nogometna ikona zadnjega tisočletja. Poklic povprečnega nogometaša je kmalu zamenjal za ljubljenca nežnejšega spola ter medijev, ki so ga povzdignili do neverjetnih višav. Pozorno se spremlja vsak njegov korak, za kar je ''kriva'' tudi njegova zakonska zveza z glasbeno in modno zvezdnico ''Posh Spice'' Victorio Adams. Vsega, česar se dotakne, se spremeni v zlato. Vsaj kar se tiče sponzorskih obveznosti. Da ne bo pomote, premore tudi veliko nogometnih vrlin. Slovi po perfektnih predložkih in izvajanju prostih strelov, na največjih tekmovanjih pa se je nekajkrat osmešil pri strelih z bele točke, moral pa je tudi že predčasno pod prho. Pred SP v JAR je s solzami v očeh spoznal, da bo moral zaradi poškodbe ahilove tetive preskočiti svetovno prvenstvo na jugu Afrike. To bi bila za 35-letnega zvezdnika, ki je zbral že 115 nastopov za reprezentanco, četrta zaporedna udeležba na mundialu. Dvoboje na jugu Afrike vseeno spremlja na angleški klopi in v posebni vlogi skrbi za moralo soigralcev. A pravega učinka še ni videti. E kot Sven-Göran Eriksson - Švedski nogometni strokovnjak je na vročem, a tudi donosnem selektorskem stolčku Anglije preživel viharno obdobje (2001 – 2006). Angleže je osvojil z junaško zmago sredi Münchna nad tradicionalno neugodnimi tekmeci, Nemci, bilo je kar 5:1. Vmes je polnil novinarske stolpce z ljubezenskimi aferami, z nesrečnimi porazi (četrtfinale SP 2002 po neobičajnem zadetku Ronaldinha, ter poraza po kazenskih strelih v četrtfinalu EP 2004 in SP 2006) pa počasi izgubljal zaupanje javnosti. Na SP 2010 vodi Slonokoščeno obalo in je pred zadnjim krogom malodane obsojen na izpad. F kot Rio Ferdinand - Na jugu Afrike mu je bil namenjen kapetanski trak, ki pa ga na SP 2010 ni nikoli oblekel. Ostal je v domovini, saj mu je nesrečna poškodba kolena na enem zadnjih treningov pred začetkom SP preprečila nastop. V dresu reprezentance je zbral 78 nastopov. Šušljalo se je, da se je 31-letni obrambni steber Manchester Uniteda pred odhodom v JAR za sodelovanje dogovarjal z znano glasbeno skupino Duran Duran, predelavo hita iz osemdesetih let minulega stoletja s preprostim imenom Rio. Ni mu bila usojena.

G kot Steven Gerrard - Tridesetletni kapetan Liverpoola, pri katerem je tudi postal znan širši nogometni javnosti, je edini angleški strelec na letošnjem svetovnem prvenstvu. Zaradi odsotnosti Ferdinanda mu je selektor Capello dodelil kapetansko vlogo tudi v izbrani vrsti. Z ''rdečimi'' je že osvajal največje evropske naslove, otoške malo manj, z reprezentanco pa še čaka na izpolnitev največjih ciljev. Reprezentančni dres je oblekel 82-krat in prispeval 17 zadetkov. Pri Liverpoolu ga že počasi izdaja potrpljenje, saj je lačen novih lovorik. V dvanajstih sezonah je za klub iz Anfielda odigral 366 tekem in se med strelce vpisal 80-krat.

H kot Geoff Hurst - Brez klubske legende londonskega kluba West Ham United se ne bi izpisala zgodba o veličastnem finalu SP 1966, ki je postregel z angleškim zmagoslavjem ter izjemnim zadoščenjem takrat 24-letnega napadalca, ki je postal prvi Zemljan z doseženimi tremi zadetki v sklepnem dejanju svetovnih prvenstev. Eden izmed njih še vedno buri duhove. Zadetek za 3:2, njegov drugi v finalu, ko se je žoga po odbitku od prečke skrivnostno ''smukala'' okrog golove črte. Njegovega dosežka v finalih SP ni ponovil še nihče. V angleškem dresu je odigral 49 tekem, njegovo ime pa se je na seznamu strelcev pojavilo 24-krat. I kot Irska – Najvišja zmaga Anglije sega v daljno leto 1882. Takrat je v gosteh ugnala še ''združeno'' Irsko, saj je bila tekma 18. februarja odigrana v Belfastu. Angleži so mrežo sosedov zatresli kar trinajstkrat.

J kot John Terry - Kapetan Chelseaja je moral pred nekaj meseci vrniti kapetanski trak angleške reprezentance. Tudi selektorju Capellu ni bila všeč zgodba o skoku čez plot z nekdanjo ženo Wayna Bridgea, ki za nameček zaradi tega ni hotel na SP obleči angleškega dresa. Najboljši angleški branilec na tem prvenstvu ima pogoste izpade. Jabolko očitno ne pade daleč od drevesa, saj sta časopisne strani v razvpitih angleških rumenih občilih polnila tudi njegova starša. In to z vse prej kot častnimi dejanji. Vseeno ostaja eden največjih ljubljencev navijačev ''modrih''.

K kot Kevin Keegan - Dvakratni evropski nogometaš leta (1978 in 1979). Eden redkih najboljših angleških nogometašev, ki se je odločil za nadaljevanje kariere v Nemčiji. Po šestih uspešnih sezonah pri Liverpoolu se je leta 1977 preselil v Hamburg, kjer je s tamkajšnjim velikanom Hamburger SV nadaljeval z zbiranjem lovorik. Kot trener se je preskusil tudi na angleškem stolčku in s ''tremi levi'' na evropskem prvenstvu leta 2000 pogorel že po skupinskem delu. Nazadnje je z mešanim uspehom vodil ''srake'' iz Newcastla. Za reprezentanco je odigral 63 tekem in dosegel 21 zadetkov. L kot Frank Lampard - V nedeljo je na rojstnodnevni torti upihnil 32 svečk. V reprezentančni bazi v Rustenburgu, kjer po dveh alarmantnih remijih na SP zagotovo ni najti prave idile. Eden izmed dolžnikov, ki bi lahko Anglijo popeljali v drugi del, je po mnenju otoške javnosti prav zvezdnik Chelseaja. Nekdanji otrok West Hama se je na Stamford Bridge preselil pred devetimi leti, odtlej pa je njegova kariera samo še rasla navzgor. Za reprezentanco je zbral 80 nastopov, med strelce pa se je vpisal na vsaki četrti tekmi.

M kot Madžarska – Angleški nogometni ponos se je najbolj skrčil od sramu in nemoči 23. maja 1954, ko je v Budimpešti doživel prepričljiv poraz z nepozabnim ''madžarskim polkom''. 1:7 velja še do danes za največjo zaušnico angleške enajsterice. Leto poprej so se Madžari v ''dvoboju stoletja'' sprehodili še po zelenici Wembleyja in šokirali Otok z gladko zmago s 6:3. Ferenc Puskas je na omenjenih tekmah dosegel štiri zadetke.

N kot Nekaznovan - Na svetovnih prvenstvih je dosegel deset zadetkov. Največ izmed vseh Angležev. Gary Lineker, novembra se bo srečal z Abrahamom, velja za enega največjih ''gentlemanov'' v zgodovini nogometne igre. V karieri je odigral preko 500 tekem, a niti na eni ni prejel kartona. Rumenega bodisi rdečega. Navduševal je pri Leicester Cityju, Evertonu, Barceloni in Tottenhamu, kariero pa sklenil na Japonskem. V državnem dresu se lahko pohvali z enkratnim povprečjem doseženih zadetkov. V 80 nastopih je prispeval kar 48 golov. Na svetovnem prvenstvu v Mehiki je bil najboljši strelec tekmovanja, prav tako je kraljeval v angleškem prvenstvu, kjer je dosegel največ zadetkov kar v treh sezonah (1985, 1986 in 1990). Sedaj je povezan z nogometom kot strokovni komentator.

O kot Michael Owen - Ima komaj 30 let, zdi pa se, da je na nogometni svetovni sceni prisoten že celo večnost. Prve nogometne korake je storil pri Liverpoolu, kjer je navduševal vse do leta 2004. Vmes je bil dvakratni najboljši strelec prvenstva. Še kot najstnik je navduševal na svetovnem prvenstvu leta 1998, se kasneje vpisal med strelce še na naslednjih treh večjih tekmovanjih (EP 2000, SP 2002 in EP 2004) ter tako postal edini Anglež, ki mu je uspel omenjeni dosežek. Kasneje so ga pestile težave s poškodbami, ki so mu tudi preprečile resnejšo kandidaturo za vrnitev v državni dres. Za reprezentanco je odigral 89 tekem in dosegel 49 zadetkov.

P kot Port Elizabeth - Kdo bi si mislil, da bo štadion Nelson Mandela Bay v južnoafriškem obmorskem mestu odrejal nogometno usodo Anglije na tem svetovnem prvenstvu? In to prav v dvoboju s srčno Slovenijo? Capellova četa se bo morala še pošteno potruditi, če bo hotela priti do želenih treh točk, ki bi jo popeljale v osmino finala. Odgovor bo znan v sredo, malce pred 18. uro.

Q kot Queen (kraljica) - Razplet srečanja med Anglijo in Slovenijo bo zagotovo zanimal tudi njeno veličanstvo, britansko kraljico Elizabeto II. Britanska himna ''God save the queen'' (bog naj varuje kraljico) je neizogiben del pojočega sporeda angleških navijačev, ob katerem se preostalemu občinstvu vedno naježi koža. Zagotovo jo bomo v sredo na štadionu Nelson Mandela Bay slišali večkrat.

R kot Wayne Rooney - Čudežni deček iz Liverpoola je otroške sanje podoživel v dresu Evertona, nato pa se je z 19 leti ob vrtoglavi odškodnini v znesku 26 milijonov funtov preselil na Old Trafford, kjer je hitro padel v ''rdeči'' stroj, ki ni skoparil z osvajanjem trofej. Ko je Manchester United zapustil Cristiano Ronaldo, je Rooney prišel še bolj do izraza in kmalu postal prva violina ''rdečih vragov''. V angleškem dresu je v sedmih letih zbral 62 nastopov in dosegel 25 zadetkov, na največjih tekmovanjih pa ga ponavadi vedno spremljala smola. Na EP na Portugalskem se je po odličnih predstavah v skupinskem delu poškodoval, dve leti kasneje ga je v Nemčiji zaustavil rdeči karton, ki ga je prejel prav v neposrednem kontroverznem dvoboju z nekdanjim klubskim soigralcem, Portugalcem Ronaldom. Na jug Afrike je prišel v vlogi enega največjih favoritov za naslov najboljšega strelca tekmovanja, a je njegova statistika še prazna. Boštjan Cesar, ki je moral na lanskoletni prijateljski tekmi na Wembleyju po njegovem nikoli dosojenem prekršku zaradi poškodbe gležnja (in nezasluženim rdečim kartonom) iz igre, se bo potrudil, da ostane ljubljenec angleških navijačev brez zadetka tudi po sredinem srečanju. S kot Peter Shilton - Navijači vsaj po imenih zelo kakovostne angleške reprezentance že dalj časa s prstom na roki kažejo na največjo hibo v reprezentanci - mesto med vratnicama. Zadnji veliki vratar, ki je navduševal na Otoku, je bil danes 60-letni Peter Shilton. Na vratih ''treh levov'' je stal kar 125-krat in še vedno drži rekord po zbranih nastopih. Na dobri poti, da ga prehiti, je bil Beckham, a mu je namero preprečila poškodba. Shilton je na svetovnem prvenstvu prvič nastopil šele z 32 leti, nato pa na treh zaporednih tekmovanjih zbral 17 nastopov. Kar desetkrat je ohranil mrežo nedotaknjeno, največkrat na svetu. Podoben dosežek je uspel le še Francozu Fabienu Barthezu. Nottinghamu je pomagal do dveh evropskih naslovov, angleški reprezentanci pa kot kapetan do ''nesrečnega'' četrtega mesta na SP 1990. T kot Trije levi - Na dresih angleških reprezentantov se šopiri znak s tremi levi, ki predstavlja krovno nogometno zvezo (FA) in se je kmalu kot uradni nadimek oprijel otoške nogometne velesile. Na svetovnem prvenstvu v JAR ''levi'' še niso pošteno zarjoveli. Morda bodo ostali nepotešeni tudi po sredini tekmi s Slovenijo. Zgodovina ''treh levov'' sega v 12. stoletje, ko ljubezni do mogočnih zveri niso skrivali angleški kralj Henry I., njegova žena in sin, o čemer pričajo tudi upodobitve na ščitih. Trije levi so se kmalu znašli na kraljevskem grbu.

U kot Upton Park – Štadion v Londonu predstavlja dom kluba West Ham United. Njegova največja nogometna legenda ''kovačev'' je bil branilec Bobby Moore, ki je nosil kapetanski trak več kot deset let. Bil je tudi kapetan znamenite angleške reprezentance, ki je leta 1966 osvojila svetovni naslov. Za ''tri leve'' je zbral 108 nastopov. Leta 2003 je bil v sklopu široko zastavljene akcije Evropske nogometne zveze (UEFA) izbran za najboljšega angleškega nogometaša zadnjih 50 let. Leta 1981 je skupaj s Pelejem, Sylvestrom Stallonejem in še nekaterimi svetovnimi nogometnimi asi, nastopil v filmu Victory. Rak debelega črevesja ga je prehitro spravil na smrtno posteljo. Svet je zapustil že pri 51 letih.

V kot Terry Venables - Nekdanji angleški reprezentant, zbral je le dva nastopa, je največji pečat v klubski karieri pustil v dresu treh londonskih klubov, Chelsea, Tottenham in Queen's Park Rangers. Kot trener je naredil še korak naprej in si pridobil mednarodno slavo. Kar tri leta je prebil na klopi Barcelone, Anglijo pa je na evropskem prvenstvu leta 1996, ko je Otok prekipeval od ponosa in želje po tako želeni lovoriki, popeljal do polfinala. Usodna je bila Nemčija in za Angleže že pregovorno neuspešna loterija izvajanja kazenskih strelov. V 23 nastopih pod njegovo taktirko so Angleži izgubili le enkrat.

W kot Wembley - Nogometaš ali glasbenik? Vseeno. Eden izmed najbolj mikavnih ciljev je nastop enkrat v življenju na morda najbolj znamenitem štadionu vseh časov, nastanjenem v četrti Wembley, v severozahodnem delu Londona. Domu in ponosu angleške reprezentance. Že vselej. Njegov predhodnik je gostil finale svetovnega prvenstva leta 1966, ko je Anglija zasedla prestol, pred tremi leti pa je luč sveta ugledal moderni naslednik, novi štadion, čudež svetovne arhitekture, ki sprejme 90.000 gledalcev in velja za drugi največji tovrstni objekt v Evropi. Stal je okrog 800 milijonov funtov.

Y kot European Footballer of the Year award (evropski nogometaš leta) - Sir Stanley Matthews je edini angleški nogometaš, ki je bil v red viteza povišan še v času igralske kariere. Če ne bi prišlo do vojne vihre, bi nepozabni član Blackpoola in Stoke Cityja zbral še več nastopov, tako pa se je številka državnih nastopov ustavila pri številki 54. Dosegel je enajst zadetkov. Leta 1956 je kot prvi prejel ''zlato žogo'', priznanje francoskega častnika France Football, ki izbira najboljšega nogometaša stare celine in v nogometnem svetu predstavlja ogromno čast. Matthews je v prvem točkovanju za las ugnal Alfreda di Stefana. S 55 leti je odigral zadnjo nogometno tekmo, v dresu malteškega kluba Hibernian, ki ga je tudi treniral. Umrl je 23. februarja 2000, star 85 let.

X kot X-mas oziroma Christmas (božič) - Šestindvajseti december. Največkrat prvi delovni dan po božiču. Ko v času božičnih praznikov ligaški nogomet po evropskih zelenicah miruje, se na Otoku vije boj za prvenstvene točke. Takšna je pač tradicija posebnega dneva, znanega tudi po vzdevku ''boxing day''.

Z kot Zlatan Ljubijankič – Edini slovenski nogometaš, ki je kdajkoli dosegel zadetek na Wembleyju. V polno je zadel 5. septembra 2009 na prijateljski tekmi z Anglijo in prispeval častni zadetek za Slovenijo, hkrati pa opozoril angleške branilce, da jih čaka v sredo še veliko dela.