Nogometna abeceda Albanije od A do Ž

A kot Alban Bushi - Napadalec s posrečenim imenom, ki izžareva strast do domovine, drži vrh lestvice najboljših strelcev. V 65 nastopih, nazadnje je reprezentančni vpoklic dočakal pred štirimi leti, je dosegel 14 zadetkov. V Sloveniji so 14 ali več golov prispevali štirje igralci: Zlatko Zahovič (35), Milivoje Novakovič (18), Sašo Udovič (16) in Ermin Šiljak (14). Bushi nogometu pri 37 letih še ni rekel zadnje. V tej sezoni se je v prvi albanski ligi med strelce vpisal petkrat. Brani barve Tirane.

B kot Kliton Bozgo - Verjetno z naskokom najbolj priljubljeni Albanec v Sloveniji. Napadalec iz Berata si je simpatije pridobil z zadetki pri Olimpiji in Mariboru, na Štajerskem pa se počuti tako dobro, da si je tam postavil družinski dom. ''Toni'', legenda Ljudskega vrta, navkljub 39 letom še vedno razkazuje bogato znanje na avstrijskih nižjeligaških zelenicah, kjer je trener in igralec Gamlitza. Avtor ponarodele in prikupno zmedene izjave ''Ta noč ni bila moj dan'' je pred davnimi leti trikrat oblekel tudi dres albanske izbrane vrste.

C kot Ciper - Resda je bila tekma prijateljskega značaja, a je vseeno postregla z največjo zmago v zgodovini albanskega nogometa. Dvanajstega avgusta 2009 je Ciper v Tirani doživel pravcato katastrofo. Albanci so zmagali s 6:1, najboljši strelec srečanja pa je bil z dvema zadetkoma Ervin Skela.

Č kot Geri Čipi - Geri Çipi oziroma poslovenjeno Geri Čipi je bil eden izmed obrambnih stebrov Maribora pri največjem klubskem podvigu, preboju v elitno ligo prvakov v sezoni 1999/2000. Takrat je imel komaj 23 let, samozavestne predstave pa so ga kmalu preselile v bogatejše lige (Gent, Eintracht Frankfurt in Rot-Weiss Oberhausen). V Maribor je prispel kot obetavni branilec Flamurtarija (danes je njegov športni direktor), za reprezentanco pa je zbral 34 nastopov.

D kot Klodian Duro - Izkušeni albanski legionar, star je 33 let, je bil najbolj domač v Albaniji in Turčiji, kjer je zamenjal kar osem klubov, nekaj mesecev pa se je preizkusil tudi pri velikanu Galatasarayu. Po nemški bundesligi (Arminia Bielefeld) in kratki vrnitvi v domovino ga je omrežil Ciper, kjer je bil pri Omonii tudi soigralec Antona Žlogarja, trenutno pa je član avstrijskega LASK Linza. Zvezni igralec je v reprezentanci zbral že 71 nastopov.

E kot Ervin Skela - Na dvoboju s Slovenijo ne bo nosil kapetanskega traku, saj ga selektor Josip Kuže ni vpoklical. Šele pred kratkim je namreč našel nov klub, zanimivo, nemškega petoligaša Germania Windeck. S 34 leti spada med najbolj izkušene Albance, kar dokazuje tudi 71 nastopov in 13 zadetkov. V dobrem spominu ga ima Bojan Prašnikar, saj je z zadetki reševal prvoligaški status Energie Cottbusa.

F kot FSHS - Federara Shqipate e Futbollit oziroma FSHS je albanska nogometna krovna organizacija. Največ živcev je Mednarodni nogometni zvezi (FIFA) požrla leta 2008, ko je bila Albanija zaradi vmešavanja politike v nogomet kaznovana z nekajmesečno prepovedjo sodelovanja na mednarodnih prireditvah.

G kot Gjergji Muzaka - Soigralec Dejana Grabiča pri trenutno drugouvrščenem klubu v albanskem prvenstvu, Skenderbeuju (pred tedni se je v Korce preselil kot posojen igralec Dinama iz Tirane), je v uvodu kvalifikacijskega ciklusa za EP 2012 spravil v slabo voljo Romune. Na zahtevnem gostovanju je v 87. minuti izenačil rezultat na 1:1 in priigral dragoceno točko pod Karpati. To je bil njegov edini zadetek v zbrani vrsti. Pri 26 letih je zbral sedem reprezentančnih nastopov, nogometnih korakov pa se je priučil tudi v mladinski šoli Paris St. Germaina.

H kot Hamdi Salihi - ''Bombarder'' iz Skadra bi znal kmalu zrušiti rekord doseženih zadetkov v reprezentanci. V 19 nastopih, večinoma je vstopal s klopi za rezervne igralce, je dal že sedem golov, nedavno pa je dopolnil ''šele'' 27 let. V zadnjih sezonah se je ustalil v Avstriji, kjer je postal prvi napadalec dunajskega Rapida.

I kot Igli Tare - Prepoznavni obraz z italijanskih prvoligaških prizorišč ima 37 let. Kopačke je že obesil na klin, nogometno dejavnost pa nadaljuje kot tehnični koordinator Lazia. Sprva je kazalo, da se bo posvetil Nemčiji. Največji pečat je svetlolasi napadalec pustil pri drugoligaški Fortuni iz Düsseldorfa, nato pa je sprejel ponudbo Brescie in se predstavil v Serie A. Več kot uspešno, saj sta sledili še triletni epizodi v Bologni in Rimu (Lazio). V dresu reprezentance je v 68 nastopih dosegel deset zadetkov.

J kot Josip Kuže - Nekdanji branilec zagrebškega Dinama (1971 – 1981) se je v trenerski oziroma selektorski vlogi predstavil na različnih celinah (Evropa, Azija, Oceanija in Afrika). Od leta 2009 opravlja mesto selektorja Albanije. Da je hitro našel skupni jezik z izbranci, priča podatek, da je na prvi tekmi ugnal Ciper s 6:1 in s tem Albaniji zagotovil rekordno visoko zmago vseh časov. Tudi v kvalifikacijah za EP 2012 mu ne kaže slabo, saj je v štirih tekmah osvojil pet točk. Kuže, 58-letni Hrvat, prihaja z nekdanjega območja skupne Jugoslavije, prvega albanskega tekmeca na uradni mednarodni tekmi, odigrani leta 1946.

K kot Edmond Kapllani - Osemindvajsetletni napadalec je dosegel klubski vrhunec v dresu Karlsruherja, ko je slednji še nastopal v znameniti bundesligi (2007-09). Zdaj kot posojeni igralec Augsburga brani barve drugoligaša Paderborn. V albanski reprezentanci je v 30 nastopih prispeval šest zadetkov. Kar pet izmed njih je dosegel v kvalifikacijah za EP 2008, s čimer je postavil nov mejnik albanskega nogometa.

L kot Lorik Cana - Največji zvezdnik albanskega nogometa v 21. stoletju. Pred 27 leti se je rodil na območju nekdanje Jugoslavije, v Gjakoveju (tako bi rekli Kosovarji) oziroma Đakovici (Srbi). Na tekmi s Slovenijo bo nosil kapetanski trak. V karieri se je naigral pri kakovostnih klubih. V Franciji se je dlje časa zadržal v Parizu (Paris SG) in Marseillu (bil je soigralec Boštjana Cesarja), nato odšel v Anglijo k Sunderlandu, v minuli sezoni pa je sprejel ponudbo bogatega Galatasaraya in se preselil v Carigrad. Ljubitelj arheologije in odkrit borec proti revščini, pobudnik številnih človekoljubnih akcij, je v dresu reprezentance zbral 47 nastopov. Trikrat je bil proglašen za albanskega nogometaša leta.

M kot Madžarska - Madžarska ''lahka konjenica'', ponos svetovnega nogometa v povojnem obdobju, je Albaniji 24. septembra 1950 prizadejala največji poraz v zgodovini. V Budimpešti se je rezultat v prid gostiteljev zaustavil šele pri vrtoglavih 12:0. In strelci? Veličastni Ferenc Puskas in Laszlo Budai sta na štadionu Megyeri Uti, zbralo se je 38.000 gledalcev, dosegla štiri, Peter Palotas in Sandor Kocsis pa po dva zadetka.

N kot Nemčija - Priljubljena destinacija mnogih albanskih nogometašev. Največjo zvestobo ji je namenil Altin Lala, ki nosi dres Hannovra že neverjetnih 13 let. Od leta 1998 je zbral 283 nastopov in kot zadnji zvezni igralec dodal še deset zadetkov. Dopolnil je že 35 pomladi, brez njega pa si ni moč predstavljati tudi najboljše albanske selekcije. V 73 nastopih je bil strelec treh zadetkov, pa tudi nekdanji kapetan.

O kot Otto Barić - Hrvaški trenerski lisjak, rojen pred 77 leti v Celovcu, je zaustavil Prašnikarjevo četo na pohodu na evropsko prvenstvo leta 2004. Rešil ga je zadetek Dada Prša za Bežigradom. ''Otek'' je igralsko kariero posvetil Zagrebu (Dinamo in Lokomotiva), kot trener pa je največje časti doživel v Avstriji, kjer je Rapid popeljal do finala pokala pokalnih zmagovalcev (1985 – poraz z Evertonom), Salzburg pa v finale pokala UEFA (1994 – poraz z milanskim Interjem). V Albaniji je očaral javnost z prevetritvijo reprezentance, saj jo je vidno pomladil, ignoriral pa glavnega zvezdnika Tareja. Zaradi srčnih težav je dvoboj med Albanijo in Slovenijo (0:0 v Skadru) leta 2007 vodil njegov pomočnik.

P kot Partizani - Komunistična oblast je rada ustanavljala privilegirane klube. Med njih lahko prištejemo tudi Partizani iz Tirane, ustanovljen leta 1946, ki ga je do leta 1990 podpiralo notranje ministrstvo. Naslov albanskega prvaka je osvojil 15-krat, do leta 1964 kar deset. Največ izmed vseh. Dvoboj Partizani – Tirana (nekdaj 17 Nentori) velja za največji albanski klubski derbi. Med legendami Partizanija velja izpostaviti tudi Erjona Bogdanija, ki je še kot najstnik kot za stavo polnil mreže albanskih prvoligašev. V klubu je v napadu nasledil nekdanjega napadalca Olimpije Edmonda Dostija, nato pa se odpravil v svet ter po kratkih izkušnjah v Turčiji in na Hrvaškem dodobra spoznal italijanski škorenj, kjer je zamenjal že sedem klubov. V tej sezoni je najboljši strelec Cesene, kot reprezentant pa je v 58 nastopil dal 13 zadetkov.

Q kot Qemal Stafa - Padli junak iz druge svetovne vojne (1920 – 1942), član komunistične partije Albanije, po katerem nosi ime reprezentančni štadion v Tirani. Še danes se šušlja, da ga je italijanskim fašistom izdal ''kolega'' Enver Hoxha, kasnejši neusmiljeni albanski ''diktator''. R kot Altin Rrakkli - Eden prvih albanskih nogometnih legionarjev na ''zahodu'' po padcu komunizma. Leta 1992 se je kot dokazani golgeter moštva Besa Kavaje odpravil v Freiburg in mu pomagal k preboju v bundesligo. V dresu reprezentance je odigral 64 nastopov in dosegel deset zadetkov. Ko se je pri 34 letih vrnil v domovino, je sodeloval pri senzacionalnem podvigu Tirane, ki je po porazu z 0:2 v Novi Gorici na povratni tekmi kvalifikacij za ligo prvakov nadigrala ''vrtnice'' (tudi z Valterjem Birso) kar s 3:0. Altin je dosegel uvodni zadetek. Po koncu kariere je pokazal dar za spremljanje športne mode in v Kanadi odprl nekaj trgovin z lastno blagovno znamko.

S kot Fotaq ''Foto'' Strakosha - Morda najboljši albanski vratar vseh časov. Med vratnicama članske reprezentance je stal kar 14 let (1990 – 2004), zadnjo tekmo pa ''odbranil'' pri 39 letih. Zbral je 73 nastopov. Izkusil je tudi spretnost Zlatka Zahoviča, ki ga je na dveh kvalifikacijskih tekmah premagal dvakrat. Tako sta se iz oči v oči srečala zvezdnika atenskega Olympiakosa, vsak v svojem obdobju. ''Foto'' je bil vratar pirejskega velikana med leti 1993 in 1997.

Š kot Šiptar - Šiptar je drugo ime za Albanca in se po SSKJ ne šteje za pejorativno, torej slabšalno, čeprav vemo, da se dostikrat tako uporablja. V originalu se albanski jezik imenuje gjuha shqipe ali shqipja, Albanec je Shqiptár, Albanka Shqiptáre, država pa Shqipería.

T kot Tifozat Kuq e Zinjte - Skupina najbolj gorečih in zvestih privržencev albanske izbrane vrste. Ime ponazarja črno in rdečo barvo, prisotno na državnih dresih.

U kot Uspeh - Sega v leto 1946, ko je Albanija presenetljivo osvojila tedanje osmo balkansko prvenstvo. V skupini z Bolgarijo, Romunijo in Jugoslavijo je zbrala dve zmagi in poraz, kar je ob gol razliki 6:4 zadoščalo za prvo mesto. Kapetan tedanjega rodu je bil Loro Borici, po katerem se imenuje štadion v Skadru. Albanci so zelo ponosni tudi na zmago v kvalifikacijah za EP 2004, ko je 29. marca 2003 v Tirani padla velika Rusija s 3:1. Na največjih tekmovanjih še niso nastopili. Ponujala se je možnost, da bi zaigrali na SP 1934 (''dobri'' odnosi Italije in Albanije), a je projekt zaradi logističnih pomanjkljivosti naletel na gluha ušesa.

V kot Rudi Vata - Eden redkih Albancev, ki se je uspešno kosal z zahtevami otoškega nogometa. Tri leta je nosil dres škotskega Celtica, ob koncu kariere pa kot branilec pomagal še obrambi St. Johnstona. Izkušnje je nabiral tudi v Franciji, Nemčiji, na Cipru in Japonskem. Kariero je začel v najstarejšem albanskem klubu, Vlazznii iz Skadra, ustanovljenemu leta 1919. V reprezentanci je zbral 59 nastopov in dosegel pet zadetkov. Prihodnji teden, 13. februarja, bo dopolnil 42 let. Opravlja vlogo nogometnega posrednika.

Z kot Zlatko Zahovič - Mreže se na dvobojih med Slovenijo in Albanijo ne tresejo prav pogosto. V štirih tekmah so bili doseženi le trije zadetki, pod dva pa se je podpisal športni direktor Maribora. Svežepečeni 40-letnik je zatresel albansko mrežo 9. junija 1999 v Tirani (z bele točke, po prekršku nad Milanom Ostercom) ter 18. avgusta istega leta za Bežigradom. Tokrat iz igre. Delo je v Ljubljani dokončal ''Jagoda'' in v 80. minuti poskrbel za zmago z 2:0. Ž kot Žival - Na zastavi Albanije ni moč spregledati črne podobe dvoglavega orla. Simbolizira ponos in svobodo, nastal pa je po pečatu srednjeveškega junaka Skenderbega. Orel se ozira na obe strani, s tem pa ponazarja mukotrpen boj Albancev za združitev v skupno državo.