Neverjetno: do naslova le z osmimi zadetki!

Španci so v JAR v sedmih nastopih dosegli le osem zadetkov. Torej skoraj le enega na tekmo, kar pa je vseeno zadoščalo za največji uspeh nogometašev iz domovine bikoborb in flamenka. Ko so se začeli dvoboji na izpadanje, je četa Vicenteja del Bosqueja z 1:0 tekmece ugnala kar štirikrat zapored. Najprej Portugalsko, nato Paragvaj, v polfinalu Nemčijo in v sklepnem dejanju še Nizozemsko.

Na omenjenih tekmah se mreža ni nikoli zatresla v prvem polčasu. V skupinskem delu so Španci dosegli štiri zadetke, po dva Čilu in Hondurasu, ob uvodnem presenetljivem porazu s Švico pa so edinkrat na prvenstvu ostali brez streliva. Pred španskim zmagoslavjem sta za prvakinji z najmanjšim skupnim številom doseženih zadetkov veljali Anglija (1966) in Brazilija (1994), ki sta jih dosegli enajst. Španci, ki so z osmimi zadetki postavili nov mejnik, so se do naslova prebili po enem porazu, tako kot ZR Nemčija (1954 in 1974) ter Argentina (1978). Postali so prvi prvaki, ki so tekmovanje začeli s porazom.

Po stopinjah Zahodnih Nemcev

Aktualni evropski prvaki so tako stopili tudi na svetovni vrh in s tem ponovili presežek ZR Nemčije, ki se je dvojnega naslova dokopala v začetku sedemdesetih let minulega stoletja (1972 in 1974). To je prvi svetovni naslov španske članske izbrane vrste.

Pred enajstimi leti je vse tekmece ugnala mlada reprezentanca do 20 let. V njej se je našlo mesto tudi za Ikerja Casillasa, Xavija Hernandeza in Carlosa Marcheno. Dvakrat je svetovni naslov osvojila tudi izbrana vrsta v malem nogometu (futsalu), pred 18 leti pa se je Španija v Barceloni razveselila še olimpijskega nogometnega naslova. V zgodovino nogometa se je navsezadnje vpisal tudi napadalec David Villa, ki je z devetimi zadetki postal najboljši španski strelec vseh časov na SP, na jugu Afrike pa se je med strelce vpisal kar na štirih zaporednih tekmah, kar pred tem ni uspelo še nobenemu njegovemu rojaku.