Sreda, 20. 6. 2018, 4.00
6 let, 5 mesecev
ZGODBE, KI JIH PIŠE SP (4): Romelu Lukaku
Ko je videl, kaj počne mama, se je spremenil v vojaka na misiji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,25
Belgijski nogometni zvezdnik Romelu Lukaku velja za enega najboljših napadalcev na svetu, še vedno pa ne dobi pozornosti in spoštovanja, ki bi ga, če bi bil Anglež, Španec ali Brazilec. A to ga ne gane prav dosti, saj je v življenju veliko pretrpel in moral prej kot njegovi vrstniki odrasti. "V nogometu veliko govorijo o mentalni moči. No, v tem pogledu ni boljšega in močnejšega od mene," pravi belgijski orjak, ki je že na uvodu svetovnega prvenstva zabil dva zadetka in Belgijo popeljal do visoke zmage nad Panamo (3:0).
V zanimivem zapisu, ki so ga objavili na spletni strani theplayerstribune.com, je zdaj 25-letni zvezdnik rdečih zmajev in vragov razkril, da mu ni bilo lahko v življenju. Že pri šestih letih je mami obljubil, da bo poskrbel, da jim bo lažje.
"Kot da bi bilo včeraj. Nismo bili revni, bili smo brez pribite pare. Spomnim se mame in njenega obraza, ko je vsak dan odpirala hladilnik. Bil sem star šest let, ko sem med šolskim odmorom hodil na kosilo. Na meniju smo vsak dan imeli mleko in kruh. A kot otrok sploh ne pomisliš, da obstaja še kaj drugega," je zapisal.
Mleko in voda
Odločil se je, da bo prihodnost družine vzel v svoje roke.
A stvari so se še poslabšale. "Nekega dne sem videl mamo, da nekaj meša v mleko. Ko je postavila obrok pred mene, se je smejala kot vedno. Videl sem, da je mleko razredčila z vodo. Niti toliko nismo imeli, da bi se prebili čez teden."
Tudi Romelov oče je bil profesionalni nogometaš, a že na poti v pokoj. Denar je pošel in začelo se je životarjenje. Najprej so ostali brez kabelske televizije, po več tednov so bili brez elektrike in tople vode.
"Vse to se še da preživeti, a ko mešaš mleko z vodo, je konec šale," je razmišljal zdaj veliki zvezdnik. Mame ni hotel razburjati in še poslabševati stvari, a odločitev je padla. "Mama, ne skrbi, kmalu bo drugače. Igral bom za Anderlecht, zgodilo se bo kmalu," se je odločil kot majhen fantič, a profesionalno pogodbo lahko podpišeš šele pri 16 letih.
"Ko bom star 16, se bo zgodilo," je obljubil Lukaku in začel misijo, ki ga je pripeljala do tja, kjer je zdaj.
"Vsaka tekma, na kateri sem igral kot otrok, je bila zame finale. Ko sem igral v parku s prijatelji, je bil finale, ravno tako na šolskem igrišču. Bil sem smrtno resen, noben strel ni bil namenjen sam sebi, vse je šlo na polno. Nisem imel Fife, nisem imel Playstationa, nisem se šalil in izgubljal časa, šlo je na nož," je z miselnostjo vojaka na misiji odraščal v Antwerpnu rojeni nogometaš.
Zaradi svoje velikosti moral požreti marsikatero besedo
Osebno izkaznico je imel pri sebi na vsaki tekmi.
V veliko pomoč pri vsem mu je bila njegova konstitucija. Bil je za več kot glavo višji od vrstnikov, a zaradi tega je naletel tudi na veliko neprijetnih vprašanj. "Ej, ti, koliko si star? Od kod pa si?"
Pri 11 letih je z mladinsko ekipo Lierse igral v gosteh, ko ga je eden izmed staršev igralca nasprotne ekipe zgrabil za roko in mu skušal preprečiti vstop na igrišče. "Koliko je star ta fant, kje ime osebno izkaznico?" se je spraševal.
Lukaku ni mogel verjeti, kaj se mu dogaja. Ves šokiran je odšel do torbe po osebno izkaznico in mu jo pomolil pred nos. Starši so si jo kar podajali po tribuni, v Romelu pa se je kopičila jeza. "Ubil bom tvojega sina. Že tako bi ga, zdaj ga bom uničil. Domov ga boš peljal v solzah," se spominja neprijetnih trenutkov svojega življenja.
Trener se mu je smejal, nato so vsak dan jedli palačinke
Z Anderlechtom je tako, kot je obljubil mami, profesionalno pogodbo podpisal, ko je dopolnil 16 let.
A šlo mu je kot po maslu. Lukaku je pri 12 letih na 34 tekmah dosegel kar 76 zadetkov in že pritegnil pozornost večjih belgijskih klubov. Kmalu je na vrata res potrkal Anderlecht in Lukaku je začel kariero pri selekciji U19, kjer pa ni dobil priložnosti.
Vedel je, da mora nekaj narediti, če želi obljubo, ki jo je dal mami, izpolniti. Šel je do tedanjega trenerja in mu dejal: "Če mi boš dovolil igrati, ti obljubim, da bom do decembra zabil 25 zadetkov." Smejal se je, ne samo to, krohotal se je.
Vseeno sta na koncu stavila. "Prav, do decembra 25 zadetkov, če ne, se vrneš na klop," mu je dejal trener, Lukaku pa je stavi dodal dva pogoja: "Če dobim stavo, boš umil vse kombije, s katerimi se vozimo na gostovanja, in vsak dan nam boš spekel palačinke."
Belgijski napadalec se je ob ponujeni priložnosti strgal z verige. "Do novembra sem jih zabil 25, še pred božičem smo vsak dan jedli palačinke," se še zdaj smeji Lukakuju.
Izjemna sezona mu je ravno za 16. rojstni dan res prinesla profesionalno pogodbo in težkih dni Lukakujevih je bilo konec.
Hotel v park, ko je prejel klic
Leta 2009 je bilo belgijsko prvenstvo tako izenačeno, da sta o prvaku odločali dodatni tekmi med Anderlechtom in Standard Liegeem. Prvo tekmo je doma gledal kot navijač, pred drugo pa tik pred odhodom v park na partijo nogometa s prijatelji prejel klic trenerja rezervne ekipe: "Rom, kaj počneš? Spakiraj torbo in pridi na štadion, prva ekipa te hoče."
Lukaku najprej ni mogel verjeti, nato pa, kot pravi, dobesedno tekel v garderobo in takoj zahteval številko 10. "Najbrž sem bil premlad za strah," je zapisal in dodal, da so mladincem pri članih pripadale številke od 30 navzgor. "Izbral sem 36, saj je 3+6 enako 9. Devetico pa nosijo napadalci."
V igro je vstopil v 63. minuti, star je bil 16 let in 11 dni, a Anderlechtu ni mogel pomagati do zmage. "Izgubili smo, a sam sem bil v nebesih. Počutil sem se odlično, saj sem držal obljubo, ki sem jo dal mami," je v svojem čustvenem zapisu dodal zdaj član Manchester Uniteda in prvi napadalec belgijske izbrane vrste.
Lukaku je na 70 tekmah za Belgijo dosegel že 38 zadetkov, na zadnjih desetih tekmah kar 15. Iz tekme v tekmo je boljši, vseeno pa ima še vedno veliko kritikov.
Žal mu je, da tega, kar je dosegel, ne more deliti z dedkom
Še vedno se čudi temu, kako ga ljudje obravnavajo. "Ko mi gre dobro, sem Belgijec, ko sem slab, sem belgijski napadalec s kongovskimi koreninami. Ne razumem, zakaj mi ljudje želijo slabo. Ko sem šel v Chelsea in nisem igral, so se vsi smejali. Ko sem igral za WBA, so se smejali, ampak dobro, ti ljudje niso bili ob meni, ko sem jedel kosmiče z vodo. Ne morejo razumeti, kaj vse sem preživel," se čudi svojim kritikom, ki za kritiko nimajo pravega razloga.
Lukaku obžaluje le eno stvar: "Želim si le, da bi bil moj dedek še živ. Da bi mu rekel: 'Si videl, da mi je res uspelo in da bom skrbel za tvojo hčer.' V stanovanju nimamo več podgan, nič več spanja na tleh, nič več stresa, vse je tako, kot mora biti … Ne preverjajo več moje osebne izkaznice, zdaj vedo, kdo sem."
Preberite še:
