Belgija že žanje sadove pomladitve

Da se je zavestna odločitev o pomladitvi članske izbrane vrste pri obeh izkazala za pravilno, priča tudi dosedanji izplen v kvalifikacijah za uvrstitev na svetovno prvenstvo leta 2010.

Prevetrena Kekova četa, ki je v boju za evropsko prvenstvo v Avstriji in Švici ostala prikrajšana za marsikatero zadovoljstvo in na koncu zasedla predzadnje mesto, je v kvalifikacijah za SP 2010 pokazala povsem drugačen obraz. S podobnimi opažanji se ubadajo tudi belgijski navijači. Čeprav so že kmalu odpisali misel, da bi njihovi ljubljenci nastopili na EP 2008 (v zahtevni skupini so končali za Poljsko in Portugalsko, pa tudi Srbijo in celo Finsko), so podali selektorju Reneju Vanderheyckenu, ki je v odgovorni vlogi od januarja 2006, še eno priložnost. Zavedali so se, da se proces pomladitve vendarle ne konča ravno čez noč. Ko je krovna nogometna zveza v začetku leta 2008 podaljšala pogodbo s 55-letnim strokovnjakom, se je nadaljevala postopna faza uveljavljanja mladih in obetavnih reprezentančnih kandidatov.

Reševali evropsko čast na OI

Da je v belgijskem nogometu po sedemletni praznini, saj se ''rdeči vragi'' že sedem let niso uvrstili na veliko zaključno tekmovanje, poprej pa so bili denimo od leta 1978 do 2002 stalni gostje svetovnih prvenstev, čutiti svež veter, je potrdil tudi lanskoletni olimpijski turnir v Pekingu. Na Kitajskem je mlada in neustrašna belgijska ekipa reševala evropsko čast in s četrtim mestom postala najuspešnejša reprezentanca iz Stare celine. Kar nekaj junakov, ki so na obraze že skoraj ravnodušnih nogometnih navdušencev vrnili nasmešek, bo drevi nastopilo tudi v Genku. Slovenska izbrana vrsta bo izkusila moč in trenutno pripravljenost šestih ''olimpijcev''. To bodo Thomas Vermaelen (Ajax Amsterdam, Niz), Anthony Vanden Borre (Genoa, Ita), Faris Haroun (Germinal Beerschot), Maarten Martens (AZ Alkmaar, Niz), Moussa Dembele (AZ Alkmaar, Niz) in Kevin Mirallas (St. Etienne, Fra). Njihova skupna točka? Mladost in medsebojna uigranost.

Brez večjega zvezdnika

Mladi belgijski val naj bi v prihodnjih letih ''članici'' Beneluksa vrnil mesto med evropsko nogometno elito, ki jo je zasedala v osemdesetih, pa tudi začetku devetdesetih let minulega stoletja.

Takrat so ''rdeči vragi'' zaigrali v finalu evropskega prvenstva (leta 1980), šest let kasneje pa na svetovnem festivalu nogometa v Mehiki osvojili ''nehvaležno'', a vseeno izjemno četrto mesto. Pod vodstvom Guyja Thysa so navduševali vratar Jean-Marie Pfaff, napadalec Jan Ceulemans in ''dirigent'' Enzo Scifo, v tretjem tisočletju pa Belgija takšnih zvezdnikov svetovnega formata še ni imela. Še najbližje je branilec Bayerna Daniel van Buyten.

Soseda na lestvici

Podobnosti med slovenskimi in belgijskimi stanovskimi kolegi pa še ni konec. Obe ekipi sta v dosedanjih štirih kvalifikacijskih tekmah za SP 2010 osvojili sedem točk. Trenutna uvrstitev na svetovni jakostni lestvici Fife priča o mogočni izenačnosti (Slovenija je 52., Belgija pa mesto nižje). Sogostitelji evropskega prvenstva izpred devetih let, ki je proslavil tedanjo Katančevo ''zlato'' generacijo in začrtal temelj nepozabne slovenske nogometne pravljice, se tako skromni uvrstitvi lahko zahvalijo tudi zaradi nedavnega ponižujočega remija v prijateljski tekmi z Luksemburgom. Slednji je resda nekaj mesecev poprej v gosteh presenetil Švico, ga pa je tudi Slovenija v minulih kvalifikacijah vseeno dvakrat ugnala brez večjih težav.

Slabo z Luksemburgom, dobro s Španci

Ena najslabših predstav v zdaj že triletni zgodovini vodenja Vandereyckna je izničila ponosen spomin na ''boleč'' poraz z evropskimi prvaki. Takrat so bili Španci v kvalifikacijah sredi Bruslja z enim kolenom že na tleh. Belgijci so z navdušujočo igro nadigrali ''furijo'', si že po sedmih minutah priigrali vodstvo (strelec Wesley Sonck) ter za nameček zapravili cel kup resnih priložnosti, nato pa so se zvezdniki iz Pirenejskega polotoka navkljub zgodnji poškodbi Fernanda Torresa le rešili iz primeža in z odločilnim zadetkom Davida Ville v 88. minuti pobrali celoten plen.

Na tej tekmi je navdušil Marouane Fellaini (Everton), ki postaja eden izmed zaščitnih znakov nove generacije belgijskega nogometa. Drevi ga v Genku ne bo, saj bo podobno kot Vincent Kompany zaradi poškodbe odsoten. Bo pa prvič belgijski dres oblekel Brazilec Igor de Camargo, ki si je pot do vpoklica prislužil z dolgoletnim dokazovanjem v domačem prvenstvu, kjer nastopata tudi Kekova izbranca Zlatan Ljubijankič in Marko Šuler. Kdo bo uspešnejši na štadionu Cristal Arena?