Sreda, 21. 5. 2025, 4.00
1 ura, 30 minut
Aljaž Krefl magnet za lovorike v Sloveniji
Aljaž Krefl je svojevrsten fenomen. Tako veliko lovorik, a tako malo zadovoljstva.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,29
Aljaž Krefl je kot posojeni nogometaš Celja pomagal Aluminiju do drugoligaškega naslova.
Ni ga nogometaša, ki nastopa v Sloveniji in se lahko v zadnjih letih pohvalil s tako veličastnim ter raznolikim seznamom klubskih uspehov. Na Aljaža Krefla se lepijo lovorike v neverjetnem obsegu. Predlani je proslavljal dvojno krono z Olimpijo, lani državni naslov s Celjani, v tej sezoni grofom pomagal do pokalne lovorike, Aluminiju pa do naslova drugoligaškega prvaka. Vseeno pa 31-letnemu bočnemu branilcu ne gre preveč na smeh. Zaveda se, koliko gorja in neprespanih noči so mu povzročile poškodbe in kaj vse bi lahko v karieri še dosegel, če ga ne bi spremljala smola v najbolj neprimernih trenutkih.
Na vprašanje, ki smo ga podkrepili z naštevanjem vseh lovorik, s katerimi je imel opravka v zadnjem obdobju, in ga označili za svojevrstni fenomen na sončni strani Alp, je Aljaž Krefl odgovoril zgolj s kislim nasmeškom. "Daleč od tega, da bi bil zaradi tega fenomen. Na žalost mi je kopica večjih poškodb preprečila, da bi osvojil še kakšno lovoriko več, hkrati pa zbral še večje število nastopov. Glede tega imam grenak priokus. Na srečo pa zaradi prvega mesta Aluminija trenutno vendarle nimam razloga za slabo voljo," je bočni branilec drugoligaškega prvaka nič kaj evforično razmišljal o sezoni 2024/25, ki se bo kmalu končala.
V začetku sezone je še nastopal za Celjane v Evropi in bil na zelenici tudi na domači tekmi proti Slovanu iz Bratislave (1:1).
Začel jo je kot branilec Celja, s katerim je branil državni naslov, nato pa so se pojavili nepričakovani zapleti, ki so postregli s spremembami, pa tudi skrbmi. "Sezona se je obrnila v povsem napačno smer. Na začetku sezone sem se težje poškodoval. Nato je imelo Celje najboljše rezultate v klubski zgodovini, sam pa nisem mogel biti del te zgodbe. Iz tega vidika imam na to sezono zelo grenak priokus. Reševati sem jo moral s tem, da sem odšel k Aluminiju. Priskočil mi je na pomoč, za kar se mu lepo zahvaljujem. Skušal sem oživiti svojo kariero, kar pa je bilo zelo težko," se spominja trpljenja in težav, ki jih je doživljal po neugodni poškodbi zadnje stegenske mišice.
Telo mu tega ni dovolilo
Bilo je zelo zapleteno, saj si je poškodoval tudi tetivo. Vse skupaj se je težko celilo, na mišici je pridobil še tri rupture. "To je bila zelo burna in težka sezona, ki pa sem jo nekako le spravil do tega, da sem odigral določen del tekem v spomladanskem delu," je šele nedavno, pred nekaj tedni, v dresu Aluminija ujel stalnejšo tekmovalno formo. Drugače ni šlo, saj je bil odsoten tako veliko časa, da je telo preprosto potrebovalo določeno število tekem, če se je hotel znova postaviti na noge in najti prave občutke.
V zimskem prestopnem roku se je, takrat je imel še veliko težav z zdravjem, preselil k Aluminiju.
Forme, s katero je pred leti opozarjal nase v dresu Olimpije, ko ga je takratni trener zmajev Albert Riera izpostavljal celo kot idealno rešitev za zapolnitev igralnega položaja levega bočnega branilca v izbrani vrsti Slovenije, ni nikoli več ujel. "Iskreno povedano sem še zelo daleč od tiste forme. Telo mi v tej polovici sezone ni dovolilo, da bi bil na tej ravni. To so stvari, na katere nimam vpliva. Vsak si želi, da tega ne bi bilo, a se je treba zelo boriti," vendarle ni obupal, ampak skušal čim prej sanirati poškodbo, nato pa se vrniti na zelenico.
Kako naprej? Za zdaj še ne ve.
To mu je tudi uspelo. Aluminiju je z dragocenimi izkušnjami pomagal do naslova drugoligaškega prvaka in ekspresne vrnitve med najboljše, še vedno pa ga preganja misel, kakšna bi lahko bila njegova forma in kje vse bi lahko igral, če mu zdravje ne bi ponagajalo tudi v tej sezoni. In to v najbolj neprimernem trenutku – že na začetku sezone. "Lahko se navežem na sezono 2022/23, ko sem pri Olimpiji igral res dobro. A takrat sem bil povsem zdrav. Zato sem pa lahko bil v tako dobri formi. Če v karieri ne bi izkusil toliko težkih poškodb, bi dosegel bistveno več," mu je najbolj žal, da ni mogel sodelovati pri podvigih Celjanov, ki so letos odmevali tudi po Evropi. Rierova četa se je ustavila šele v četrtfinalu konferenčne lige, kjer je namučila favorizirano Fiorentino.
Celjani so v tej sezoni odigrali v Evropi rekordnih 20 tekem.
Čeprav je njegov osnovni igralni položaj na levi strani obrambne vrste, lahko pokriva več položajev. To je nekaj, kar mu je ostalo še od sodelovanja z Albertom Riero. Pa bi lahko z njim sodeloval tudi v prihodnji sezoni? Po koncu sezone se bo namreč kot posojeni nogometaš Celja na delu v Kidričevem primoran vrniti v knežje mesto. "Verjetno se bomo po koncu sezone sestali s Celjem ter dorekli, kako naprej. Za zdaj še ne vem ničesar. Najprej bo treba končati sezono, saj nas čaka še tekma zadnjega kroga s Triglavom, na kateri se bo treba potruditi za zmago in sezono skleniti najlepše, kar je mogoče," ga po koncu sezone čakajo pogovori s celjskim delodajalcem.
Trener mu zaupa, mrežo zatresel matičnemu klubu
V zadnjem nastopu je Aluminiju do prepričljive zmage nad velenjskim Rudarjem pomagal tudi z zadetkom. Ta mu je po tako mučni in stresni sezoni, v kateri so ga ovirale poškodbe, veliko pomenil. "In to še proti Rudarju, mojemu matičnemu klubu! Trener Jura Arsić je zahteval, da izvedem 11-metrovko. Dal mi je vedeti, da mi zaupa. Lepo je bilo doseči zadetek na tako pomembni tekmi. Imel sem še dodatno motivacijo, Rudar je vendarle moj matični klub. Po zmagi s 3:0 smo si zagotovili naslov in napredovanje v prvo ligo. Fantje in celoten štab so si ga zaslužili. Garali smo in dobro delali celotno sezono," zdaj upa, da bo uspelo Aluminiju zagotoviti obstanek med elito.
Tako je zatresel mrežo matičnega kluba iz Velenja.
Prepričan je, da bo vodstvo kluba za to naredilo vse, kar je v njegovi moči. "Cilj Aluminija je postati stabilen prvoligaš in napadati čim višja mesta. Treba je biti ambiciozen," mu je všeč cilj kluba.
Ker z družino živi v Velenju, mu vsakodnevna vožnja do Kidričevega, sploh zaradi zadnjih prenov na tem delu avtoceste, vzame ogromno časa. "A odločil sem se potrpeti, to odmisliti in dati na stran. Želim se namreč čim prej vrniti v proces. Ni pa to enostavno," ga naprej žene misel, da bi nekoč v bližnji prihodnosti znova ujel formo, s katero je pred leti že izstopal v slovenskem klubskem okolju.
Pri Olimpiji najbolj užival pod vodstvom Riere
Zmaji so v zadnjem desetletju osvojili štiri državne naslove. Pri uvodnih treh je sodeloval tudi Aljaž. "Glede tega moram biti zelo hvaležen Olimpiji. Veliko je igralcev in klubov, ki nimajo teh privilegijev, da igrajo v Evropi ali pa osvajajo prvenstva. Tudi mnogim veliko boljšim igralcem na višji ravni ni nikoli uspelo, da bi postali prvaki," je ponosno izpostavil. Z Olimpijo je kar dvakrat osvojil dvojno krono, čeprav pri prvi ni sodeloval toliko, kot bi želel.
Tako se je leta 2023 veselil pokalnega naslova z Olimpijo v knežjem mestu.
"Skoraj celotno sezono sem izpustil zaradi poškodbe kolena. Rehabilitacija je po operaciji trajala zelo dolgo. Pri tej dvojni kroni sem bil zelo malo prisoten, povsem drugače pa je bilo pri tisti iz sezone 2022/23. Takrat sem imel določen vpliv, bil sem zdrav. Super je bilo. Takrat smo se igralci veliko pogovarjali in bili skupnega mnenja, da je treba uživati v teh trenutkih, saj je takšnih sezon ekstremno malo," se zelo rad spominja obdobja, ko je z Olimpijo kraljeval v 1. SNL.
Bil bi nor, če se mu ne bi želel pridružiti
Po tisti sezoni ga je spremljal dober čut za menjavo okolja. Olimpijo je po koncu sezone zapustil Riera, sam pa pri zmajih ni več dobival tako veliko priložnosti. Zato je po koncu jesenskega dela ocenil, da bo pri Celju deležen večjega števila minut. "Celje mi je predstavilo ambiciozen projekt. Bil bi nor, če se mu ne bi želel pridružiti," se je preselil h grofom, kjer je Španca pred tem na trenerskem stolčku nasledil Damir Krznar, in s Celjani suvereno osvojil naslov.
V pokalni sezoni je sprva zaigral za Celjane, nato pa še za Aluminij, s katerim je v osmini finala izpadel proti Mariboru.
"Tudi ta sezona je bila neverjetno uspešna, saj sem spet postal prvak. Fantastično se je začela tudi ta sezona, v Evropi nam je šlo s Celjem dobro, nato pa sem se poškodoval. Sezona je, kar zadeva mene, zavila v slepo ulico. V temačen predor. Če bi ostal zdrav, bi igral in bi bila to daleč najuspešnejša sezona," pri njem ostaja grenak priokus. Je pa ves čas ostal velik navijač Celjanov in stiskal pesti za donedavne soigralce, ko so navduševali v Evropi in pokalnem tekmovanju.
Ne bo kar tako odnehal, vleče ga v tujino
Pri 31 letih verjame, da še ni rekel zadnje. Verjame, da se bo spet vrnil v formo, s kakršno je že spadal med boljše bočne branilce v državi. "Po naravi sem zelo trmast. Ne bom se kar tako dal. Preveč stvari sem prestal, preveč je bilo vzponov in padcev, da bi zaradi poškodb obupal. Moja želja je ogromna. Pozitivno gledam v prihodnost," mu ne manjka motivacije, čeprav še ne ve, kje bo sploh nastopal v naslednji sezoni.
Pred devetimi je tako na ramenih Antonia Delamee Mlinarja v svojem Velenju proslavljal prvi državni naslov z Olimpijo.
"V bistvu me najbolj vleče v tujino. K temu sem stremel skozi celotno kariero, a mi na žalost zaradi napačnih odločitev to ni uspelo," je edino izkušnjo v tujini doživel v Srbiji pri Spartaku iz Subotice. "Za zdaj si ne dajem posebnih bremen. Želim le ostati zdrav in normalno igrati. Glede tega, kje bom igral, odloča veliko dejavnikov. S Celjem me veže še enoletna pogodba. Ne izključujem ničesar, a ne morem o tem še ničesar povedati," kot eno izmed možnosti omenja tudi to, da bi nadaljeval kariero v Kidričevem in z Aluminijem še enkrat zaigral v prvi ligi.
Sprva bo opravil pogovor s celjskim klubom, v njem pa gori tudi želja, da bi še kdaj preizkusil tujino. Pred Kreflom, nekdanjim ljubljencem navijačev Olimpije, bo tako vroče in nepredvidljivo poletje.
