Naj planinska koča
Četrtek, 17. 7. 2025, 6.00
1 dan, 4 ure
Z Evo v hribe
Skrivnosti vodenih tur: Eva Cimbola v hribih s planinsko vodnico
Slovenske gore niso le prostor razgledov in tišine, so kraj, kjer človek znova najde stik s svojo notranjostjo, kjer vsak korak pomeni oddih od vsakdanjika in vsaka pot odpira prostor za sveže misli. Mnogim med nami je hoja v hribe način, kako zadihati s polnimi pljuči, najti notranji mir in začutiti naravo v njenem najbolj pristnem ritmu. In prav zato nas hribi vedno znova pokličejo, ne le zaradi cilja, ampak tudi zaradi poti, ki nas oblikuje. To čustveno izpopolnjujočo izkušnjo prinaša tudi serija Z Evo v hribe, ki jo spremljamo na Siol.net.
V četrti epizodi se je Eva v družbi mednarodne in slovenske planinske vodnice Anite Kofler, ki je tudi mama treh otrok, učiteljica smučanja in profesorica športne vzgoje, podala na lažjo pohodniško pot, primerno za širšo populacijo pohodnikov. Pot ju je zapeljala na Golico.
Vsak pohodnik ima svoj tempo – in svoj okus. Rešite kratek nagradni kviz in preverite, katera Eva je prava za vas. Med sodelujočimi bomo izžrebali tudi praktične nagrade – paket Eva ribjih solat.
Kako poteka pot z gorskim vodnikom?
Ko se odpravimo na izlet z izkušenim planinskim vodnikom, se morda zdi, da gremo "samo" na pohod – a v resnici gre za skrbno načrtovano izkušnjo, pri kateri je treba vedeti, s kom gremo, kam gremo, komu je izbrana pot namenjena in kaj lahko pričakujemo od poti, je v pogovoru poudarila Anita Kofler. Eva je zato izkoristila priložnost in Anito povprašala, kako je v praksi videti vodenje skupine. Kaj vse se skriva za kulisami ene vodene ture?
"Gostje običajno ne vedo, kako točno poteka urnik. Oni samo pričakujejo, da se bomo ustavili in kaj pojedli," se zasmeje Anita. A za vodnike obstaja jasna struktura: tempo hoje, dolžina postankov in celo motivacijske taktike, pri čemer ima vse svoj namen.
Po začetku ture je prvi postanek že po petnajstih minutah. "To je obvezen prvi postanek, še posebej, če je kdo preveč oblečen." Po pol ure sledi prvi odmor za vodo, čez dve uri pa že malo daljša pavza za prigrizek. "Po približno treh urah je čas za nagrado, malico, po možnosti z razgledom. Takrat postanek traja kar 45 minut, kar pohodnikom omogoči, da kar malo pozabijo, da so hodili že tri ure," pove Anita.
Sodelujte v nagradnem kvizu in z malo sreče osvojite paket Eva ribjih solat.
Planinski vodnik mora biti tudi motivator
A vodenje skupine ni le logistika in postanki. Gre tudi za energijo, razumevanje skupine in motivacijo. "Otrokom pripoveduješ pravljice, z odraslimi pa moraš malo drugače – kakšna zgodba iz zgodovine, zanimivosti okoliških krajev in že pozabijo, da jih bolijo noge."
Planinski vodnik mora biti hkrati tako organizator kot motivator, pedagog in včasih celo psiholog. "Če nimaš te žilice za delo z ljudmi, ti še tako dober načrt ne bo pomagal. Ljudje te začutijo," pove Anita z nasmehom.
Kaj dati v nahrbtnik?
Tudi če se odpravljamo le na enodnevni pohod, je priprava ključna. Anita poudarja, da mora biti osnovna oprema vedno v nahrbtniku, ne glede na dolžino poti. Njeni pohodniki pred turo prejmejo kratek seznam potrebščin, ki jim omogoča, da se na pot odpravijo varno in samozavestno.
V vsakem nahrbtniku bi se morala znajti čelna svetilka, nekaj za pod zob, kot je denimo čokoladica ali energijska ploščica, in dovolj tekočine. Prav tako ne smeta manjkati osnovna prva pomoč in dodatna plast oblačil, saj se vreme v gorah lahko hitro spremeni. "Tudi na poletni dan v Karavankah se lahko prikrade veter ali dež, zato je vetrna ali dežna jakna skoraj obvezna."
Bistveno je, da opremo prilagodimo načrtovani turi in se pred odhodom vedno pozanimamo o vremenski napovedi. A najpomembneje – v gore ne rinemo za vsako ceno. Narava ima svoj ritem in prav je, da ga spoštujemo.
Energija za vzpon
Po spodbudnih besedah in premišljenem tempu, ki ju je med vzponom narekovala vodnica Anita, je bil na vrhu na vrsti Evin del dogovora – malica. Tokrat je iz nahrbtnika potegnila Eva ribje solate, ki jih na svojih poteh vedno vzame s sabo. So priročne, hranljive in okusne – idealna kombinacija za gorski oddih.
Anita se je odločila za Eva losos solato Asiana, ki združuje nežnega lososa s tropskim pridihom manga in breskve ter bogato mešanico žit. Ravno prav osvežilno in nasitno. Lakota je potešena, hkrati pa telo ni preutrujeno za nadaljevanje poti.
Eva pa je tokrat posegla po energični klasiki – Eva tuna solati Mexicana s tuno, fižolom, koruzo, papriko in ravno prav čilija za okusno spodbudo na poti. Malica, za katero potrebujete le vilice, ki pa jih Eva vedno prinese s seboj zase in za svoje goste – tudi na vrh Golice.
Katera Eva ribja solata pa najbolj ustreza vašemu okusu?
Za vse, ki iščete nekaj drugačnega, eksotičnega in hkrati uravnoteženega. Ta solata preseneti z mamljivo kombinacijo nežnega lososa, manga in breskve, ki ustvari popolno harmonijo sladkih in slanih okusov. Poleg okusa vas navduši še s pestrostjo žit in zelenjave, naravnim virom beljakovin in maščobnih kislin omega 3 ter priročno embalažo, ki jo lahko vzamete kamorkoli – tudi na najodročnejše vrhove.
Priljubljena je med pohodniki, ki prisegajo na nasitne, a zdrave obroke. V njej se povežejo kuskus, čičerika, korenje, paprika, čebula in vrhunska tunina. Piko na i dodajo sušen paradižnik in skrbno izbrane začimbe, ki vsak grižljaj spremenijo v pravo gurmansko izkušnjo. Tako kot vse Eva ribje solate je tudi ta brez konzervansov in primerna za takojšnje uživanje. Odlična izbira za energijo na poti!
Ko si zaželite nekaj z značajem! Ta solata po mehiškem navdihu združuje mehko tunino, rdeči fižol, koruzo, papriko in korenje, glavno besedo pa ima čili, ki doda nekoliko pekoči zaključek. Je odličen vir beljakovin in omega 3, obenem pa izredno praktična rešitev za hiter in hranljiv obrok na poti.
Ne glede na to, katero izberete, so Eva ribje solate vaš popoln sopotnik – polne okusa, brez nepotrebnih dodatkov in vedno pripravljene za trenutek premora, ki si ga v hribih še posebej zaslužimo.
Kliknite tukaj za več idej in okusov!
Od ljubezni do gora do poklica
Anitina pot do planinskega vodenja se je začela na fakulteti za šport, kjer je skozi študijski program opravila prve korake v svet vodenja pohodov in pridobila osnovno znanje planinske stroke. V sklopu študija je opravila izobraževanja in nadgradnje, ki so ji prinesli naziv slovenske planinske vodnice. Kasneje je svoje znanje še dodatno izpopolnjevala, skozi dodatno triletno izobraževanje pa je pozneje pridobila še status mednarodne planinske vodnice, ki ji omogoča vodenje tudi zunaj meja Slovenije.
Prvi koraki v svet pohodništva
Za vse, ki šele vstopajo v svet gora, Anita priporoča preprost, a učinkovit pristop: postopnost. "Vedno začnemo z lažjimi in krajšimi sprehodi, nato pa postopoma stopnjujemo zahtevnost, tako dolžinsko kot višinsko," pojasnjuje. To pomeni, da se najprej lotimo nižjih, bolj dostopnih poti – na primer po Karavankah – in šele kasneje, ko pridobimo kondicijo in samozavest, posežemo po zahtevnejših turah v Julijskih Alpah.
Načelo postopnosti je v planinarjenju ključno. Telo in glava se morata navaditi na nove razmere, ritem in višino. Pomembno je tudi, da si vsak posameznik vzpostavi svoj tempo in urnik – nekateri bodo uživali v dveh pohodih na teden, drugi pa bodo svoje trenutke v gorah iskali ob koncih tedna. Kar šteje, sta kontinuiteta in občutek, da se v naravi dobro počutiš.
Gore kot prostor sprostitve in povezovanja
V gorah vlada poseben red, ki ni pisan, pa vendar močno prisoten. Anita opaža, da je kultura v gorah pri nas še vedno na visoki ravni. Pohodniki si med seboj voščijo dober dan, se nasmehnejo in drug drugemu privoščijo lep izlet. Vzdušje je drugačno kot v vsakdanjem mestnem vrvežu, bolj je odprto, pristno, prijazno in spoštljivo.
Gore pohodnikom ponujajo več kot le razglede in svež zrak. So prostor, kjer se človek sprosti, zadiha drugače, bolj sproščeno, hkrati pa se misli zbistrijo. So zatočišče, ko potrebujemo odklop, pa naj bo od dela, vsakodnevnega tempa ali mestnega hrupa. V gorah najdemo tisto svobodo, ki jo pogosto v dolini pogrešamo, in mir, ki ostane še dolgo po tem, ko se vrnemo domov.
