Torek, 5. 6. 2018, 18.15
5 let, 10 mesecev
Jezersko - prvi slovenski kraj v Mreži gorniške vasi
Idilična slovenska vasica s pomembnim korakom do pozitivne promocije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,14
3
Jezersko je prvi slovenski kraj, ki se je priključil mednarodni mreži Gorniške vasi. Ta združuje kraje, ki svoj turizem razvijajo na temeljih gorniške tradicije, brez velike turistične infrastrukture in s trajnostnim pristopom. "Z vključitvijo v to mrežo si bomo zagotovili veliko promocijo v nemško govorečih deželah," je prepričan Drejc Karničar, eden od aktivnejših članov projektne ekipe, ki na Jezerskem združuje domačine s področja turizma in gorništva. Kaj to pomeni za prihodnost tega kraja in kdaj bo vrata odprl nov butični hotel, kakršnega, kot pravi njegov lastnik Marjan Batagelj, v Sloveniji še ni bilo?
Jezersko je prvi slovenski kraj, ki se je priključil mreži Gorniške vasi, ki združuje kraje oz. občine v Alpah, ki so usmerjene v trajnostni gorski turizem in predstavljajo velike potenciale v tradiciji, kulturi in originalnosti. Vasi zagotavljajo visoko kakovostno ponudbo za planince in pohodnike, pestro pokrajino in so zavezane ohranjanju lokalne dediščine in naravnih vrednot. (Vir: gorniskevasi.pzs.si)
Po besedah Mira Eržena, podpredsednika Planinske zveze Slovenije, ki je v Sloveniji nacionalni nosilec projekta Gorniške vasi, to pomeni, da kraji z gorniško tradicijo in z razvitimi gorniškimi dejavnostmi vstopajo v zavezo k trajnostnemu razvoju.
"Obvezujejo se, da ne bodo razvijali velike turistične infrastrukture, kot so na primer žičnice in veliki hotelski kompleksi, ampak bodo razvijali zgolj tiste dejavnosti, ki so odvisne od njihovih sposobnosti."
Projekt Gorniške vasi (Bergsteigerdörfer) je leta 2008 zasnovala Avstrijska planinska zveza, istega leta so bile v mrežo sprejete prve vasi. Leta 2018 so ga zaradi dobrih rezultatov in odzivov začeli razširjati tudi v sosednje alpske države. K sodelovanju so tako povabili Nemško planinsko zvezo (DAV), Južnotirolsko planinsko zvezo (AVS), Planinsko zvezo Slovenije (PZS) in Italijansko planinsko zvezo (CAI).Trenutno je takih vasi 25, od tega jih je največ, kar 20, v Avstriji, tri so v Nemčiji, po ena v Italiji in od konca maja še v Sloveniji.
Nacionalni nosilec projekta, podpirata ga Ministrstvo za okolje in prostor RS, ki skrbi za izvajanje Alpske konvencije v Sloveniji, ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS, je Planinska zveza Slovenije.
Eržen je še poudaril, da s tem, da v okolici Jezerskega spodbujajo planinstvo in gorništvo, po svoje razbremenjujejo Julijske Alpe, predvsem Triglav z okolico, in poskušajo ljudi privabiti v kraje in gore, ki niso tako oblegane, s tem pa breme turističnega obiska porazdelijo na različne dele Slovenije.
Na Jezerskem nimajo bazenov, luksuznih hotelov ali žičnič, imajo pa naravo, ki omogoča številne dejavnosti, od pohodništva, plezanja. pozimi drsanja, krpljanja, smučarskega teka, ...
Zakaj ravno Jezersko?
Jezersko je eden tistih draguljev, ki ima marsikaj, zagotovo pa ne množičnega obleganja. Ponaša se s široko mrežo sprehajalnih in planinskih poti, obiskovalcem omogoča manj in bolj zahtevne plezalne ture, turno smuko, smučarski tek, kolesarjenje, drsanje, krpljanje …
Eržen predvideva, da bi se v mrežo Gorniške vasi lahko vključilo še največ pet slovenskih krajev. Temu koraku sta najbližje Solčava in Luče. Podpredsednik PZS pričakuje, da bo vključitev Jezerskega v mrežo vasi, ki je prepoznavna predvsem med nemško govorečo populacijo, privabila predvsem turiste srednje in malo starejše populacije, ki iščejo bolj mirne kotičke za svoj obisk, a so hkrati zelo aktivni in so jim blizu predvsem gorske dejavnosti.
Drejc Karničar, lastnik turistične kmetije Šenkova domačija na Jezerskem, je bil prvi, ki je župana Jezerskega Jureta Rebolja seznanil z mrežo Gorniških vasi.
Karničar: Mreža Gorniške vasi je, kot bi bila ustvarjena za nas
Eden od Jezerjanov, ki se jih novost močno dotika, je Drejc Karničar, lastnik turistične kmetije Šenkova domačija. Ravno on je bil prvi, ki je župana Jezerskega Jureta Rebolja seznanil z mrežo Gorniških vasi.
Pravi, da bo odgovor na vprašanje, kakšno spremembo bo to pomenilo za strukturo gostov na Jezerskem, prinesel čas, da pa se zdi, kot da je bila "mreža ustvarjena ravno za nas. Utrjuje nas v prepričanju, da smo na pravi poti", je zadovoljen Karničar, profesor športne vzgoje po izobrazbi, ki je tudi zaradi svoje družine že od mladih nog tesno povezan z gorami. Karničarji so bili namreč dolga leta oskrbniki priljubljene Češke kočo na Spodnjih Ravneh.
Turiste privabljajo brez smučišča, bazena in luksuznega hotela
"Na začetku naše turistične poti sva se z ženo Polono spraševala, zakaj bi kdo sploh prišel na Jezersko. Nimamo ne hotelov, ne smučišča, ne bazena … Kaj bo gost pri nas počel? No, takšno prepričanje bi pred 10, 20 leti verjetno potrdila večina Slovencev, zdaj pa se vsi skupaj zavedamo, da je ravno to naša prednost."
"Zaradi vključitve v mrežo Gorniških vasi se Jezerskemu ne bo treba spreminjati, vse naravne atribute že imamo, od nas je odvisno le, da bomo to živeli, gradili in razvijali naprej."
"Vse naravne atribute že imamo"
Karničar podarja, da se zaradi vključitve v mrežo Gorniških vasi Jezerskemu ne bo treba spreminjati, "vse naravne atribute že imamo, od nas je odvisno le, da bomo to živeli, gradili in razvijali naprej. To pomeni, da bomo zagotovili ustrezne nastanitve, da bomo imeli turistične kmetije, sobe, hotel z gostiščem z lokalno ponudbo, kakršen nastaja po zaslugi Marjana Batagelja (ta je lani kupil hotel Planinka, edini hotel na Jezerskem, ki ga bodo prenovili in preoblikovali v butični hotel), da bomo ohranjali in obnavljali sakralno in kulturno dediščino.
Prav tako ne bomo imeli težav, če bo kdo pokazal interes za naložbo v Jezersko, natanko mu bomo lahko povedali, kaj je tisto, kar sodi na Jezersko in kaj ekonomsko prinaša rezultat. Računica se splača. Od načina življenja, ki ga že tako ali tako prakticiramo, lahko tudi živimo," poudarja Karničar.
Pravi, da so se v projektu prepoznali tudi mladi, da bodo številni ravno zate raje ostali v domačem kraju kot s trebuhom za kruhom romali v večja mesta.
Karničar: Gostje nas bodo po zaslugi projekta Gorniške vasi našli. Roko na srce, še na slovenskem turističnem zemljevidu nas ni."
Jezersko po novem na pomembnem turističnem zemljevidu
"Stvar je večplastna," poudarja Karničar, "ena od najbolj pomembnih stvari pa je naša zaveza oz. trajna usmeritev v turizem, kot ga predvideva mreža gorniških vasi. To je dolgoročno za nas zelo pomembno.
Gostje mi velikokrat rečejo, da so navdušeni, ker so odkrili ta neokrnjeni kotiček, a da jih pa zanima, kako dolgo ga bomo lahko ohranili. K nam večinoma hodijo ljudje, ki imajo odnos do narave, ki zahajajo v hribe, ki si želijo miru, domačo hrano in spoštujejo kulturno dediščino. Mislim, da gre za izbrano ciljno publiko. Skozi sistem gorniških vasi nagovarjamo natanko tako publiko – predvsem hribovce, najprej nemško govoreči hribovski prostor, kjer je ta mreža zelo prepoznavna, mi smo zdaj na tem zemljevidu. To je za nas, ki nimamo veliko sredstev, ne mi ne občina, zaradi promocije zelo pomembno. Gostje nas bodo našli. Roko na srce, še na slovenskem turističnem zemljevidu nas ni."
3