S samogovorom do športnega uspeha

Najpomembnejši vidik psihološke priprave je razmišljanje, pri katerem gre za psihološki dejavnik, na katerega je najtežje vplivati in ga je posledično tudi najtežje spreminjati, saj se razvija skozi celo življenje, skozi vse izkušnje in vzgojo. Kot pravi Tanja Kajtna: "Svoje razmišljanje lahko spremenimo le takrat, ko bomo za to dobili neko željo, ko bomo videli, da naše razmišljanje v dani situaciji ni ustrezno in da lahko ovira naš napredek, kar se v športnih situacijah še posebno pogosto pokaže." Vse premalo se zavedamo, kako pomembno je ustrezno razmišljanje, s katerim se lahko pripravimo do dobrega treninga in vložimo dodaten trud, ko smo že zelo utrujeni.

"Razmišljanje bi lahko opredelili kot notranji govor, ponotranjene besede, ki jih slišimo samo mi sami," pravi dr. Kajtna. Velik pomen pri razmišljanju imajo asociacije, na podlagi katerih lahko v enem trenutku razmišljamo o vremenu na predhodni tekmi, v naslednjem pa že o tem, da moramo kupiti nove copate za tek, ker nas je prva misel spomnila na to, da smo na prejšnji tekmi tekli v starih copatah, ki so bile že nekoliko zdelane. Razmišljanje seveda vpliva tudi na vedenje, saj se v večini situacij obnašamo skladno s svojim razmišljanjem in če tako razmišljamo o tem, da potrebujemo nove copate, obstaja velika verjetnost, da se bomo v kratkem odpravili v trgovino in jih kupili.

Tanja Kajtna opozarja, da: "Med vedenjem in razmišljanjem obstaja še ena vmesna postaja, in sicer so tu prisotna čustva". Če razmišljamo o telesni aktivnosti, ki nam je všeč in ob kateri se dobro počutimo, se bomo zaradi pozitivnih čustev, ki jih od vadbe pričakujemo, le te tudi udeležili. Med tem ko se bomo od športnih dejavnosti, ki v nas vzbujajo negativna čustva, raje umaknili. Razmišljanje glede na učinek, ki ga ima na športno situacijo, lahko po besedah dr. Kajtna razdelimo na pozitivno in negativno. In ker gre pri razmišljanju za notranji govor, lahko rečemo, da gre za pozitivni in negativni samogovor. Pozitivni samogovor, pri katerem nas prevzemajo misli "dobro sem treniral/a", "pripravljen/a sem", "proga mi ustreza", izzove pozitivne misli, čustva, samozaupanje in tako posledično zviša možnost za dober rezultat. Ravno obratno pa se nam zgodi, ko nas prežemajo črne misli in ko nastopi negativni samogovor, "proga je pretežka", "ne zmorem", "sotekmovalci so boljši …". Takrat negativizem v nas vzbudi slabo voljo in jezo, zniža našo samozavest in kaj hitro lahko povzroči, da dober rezultat spolzi iz naših rok.

Zato je izjemno pomembno, da pred in tudi med rekreacijo, tekmovanji, preizkusi uporabljamo veliko spodbud in pozitivnega razmišljanja. Ne pozabimo namreč, da tekmujemo in treniramo zase.