Sreda, 18. 6. 2025, 4.00
4 ure, 18 minut
Sprememba, ki je postala rak rana evropske košarke
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,88
Aprila so prvaki NCAA postali Florida Gators z našim Urbanom Klavžarjem.
Evropska košarka se v zadnjem obdobju spopada z vse številčnejšimi odhodi mladih košarkarjev čez lužo, ki se v želji po zaslužku in pridobivanju izobrazbe odpravijo v ligo NCAA, a ob tem trpi tudi evropski trg, kjer je bazen kvalitetnih evropskih talentov vse manjši. O problematiki trenutnega dogajanja smo se pogovarjali z nekdanjim košarkarjem zdaj pa agentom Sašem Zagorcem in skavtom Cedevite Olimpije Markom Turkom.
"To je skrb vzbujajoče. V Evropi smo opravili odlično delo pri razvoju igralcev že od malih nog. Zdaj pa je, ko NCAA ponuja izobraževanje in finančni aspekt, težko konkurirati. To je problem, ki ga moramo rešiti skupaj," je pred kratkim v enem izmed intervjujev jasno in glasno opozoril španski košarkar Rudy Fernandez, ki se tako kot vsa evropska širša košarkarska javnost v zadnjem obdobju ukvarja z "romanjem" mladih košarkarskih talentov čez lužo.
Težava je širše narave in v določenih trenutkih se zdi, kot da se je evropska košarka vdala v trenutni sistem. Ob tem nikakor ne gre zameriti košarkarjem, ki se v želji po združitvi izobraževanja in košarke ter priložnosti za zaslužek odločijo za ta korak, vse skupaj pa je za mlade Evropejce postalo privlačno leta 2021, ko je NCAA uvedel pogodbe NIL (Name, Image, Likeness – ime, podoba, všečnost, op. a.).
Ko je bil omenjeni sistem leta 2021 uveden v ameriški univerzitetni šport, je večina ljudi spremembo restriktivne politike NCAA videla kot način, kako lahko športniki unovčijo svoje pravice do publicitete s prodajo blaga in sponzorstvi, kar jih postavi v enake pogoje kot njihove profesionalne vrstnike. Le malo jih je na začetku videlo potencial ustvarjanja nekakšnih prikritih pogodb, kjer bi košarkarji prek tega začeli služiti tudi za svoje igre. Koncept je postal splošno sprejet in glavna oblika novačenja igralcev, kjer lahko elitni univerzitetni športniki zaslužijo plače s šestmestno vsoto. Denimo Cooper Flag, ki bo na letošnjem naboru skoraj zagotovo prvi izbor, je lani v svoj žep z igranjem v NCAA pospravil več kot 3,7 milijona evrov.
Cooper Flagg
Od leta 2024 dalje, zaradi sistema NIL in sprememb pravil o prestopih v NCAA obenem, ima vsak univerzitetni program možnost, da igralce nagovarja z enoletnimi pogodbami NIL "plačilo za igranje", ki so prikazane kot sponzorski dogovori. Zaradi delovanja prostega trga to močno povečuje zneske, ki jih lahko športniki zahtevajo. Ob tem je v igro prišla tudi Evropa, saj lahko enako univerze ponudijo tudi tujim športnikom, kar je bilo prej razumljeno kot kršitev ameriške zakonodaje in so se temu pogosto izogibale.
"Jaz do lani nisem bil pristaš teh odhodov, seveda pa sem kot agent raziskal tudi to plat dogajanja. Nekaterim fantom je šola na visokem mestu, zato je to najboljša opcija. Liga NCAA pa iz leta v leto raste, tudi potencialni igralci NBA se zdaj pogosto odločajo, da še kakšno leto počakajo z naborom predvsem z vidika, ker so njihovi zaslužki že tako enormni," razlaga agent Saša Zagorac, pod okriljem katerega sta med drugim v ZDA odšla Jan Vide in Urban Klavžar.
Ob trenutnem dogajanju vse bolj trpi tudi evropski trg razvijanja mladih košarkarjev, ki je bil do zdaj izjemno uspešen. Pred kratkim so tako v javnosti zaokrožile informacije, da bi lahko Barcelona in Real Madrid zaprla svoj mladinski pogon, saj je porast selitev čez lužo enormna, a vsaj za zdaj temu ne bo tako. To bi bil sicer vsekakor velik udarec, saj se je skozi madridsko šolo razvil tudi Luka Dončić.
Kaj je NCAA?
Nacionalna univerzitetna športna zveza (NCAA) je organizacija, ki ureja študentski šport med približno 1.100 šolami v ZDA in eno v Kanadi. Organizira športne programe fakultet, ki vključujejo več kot 500 tisoč športnikov študentov, ki letno tekmujejo v univerzitetnih športih. NCAA trenutno organizira 90 tekmovanj letno, med njimi prednjačita košarka in ameriški nogomet.
Košarkarske tekme se igrajo v dveh polčasih, od katerih vsak traja 20 minut. Vsaka ekipa ima namesto 24 sekund 30 sekund časa za napad, ob skoku v napadu je na voljo 20 sekund, vsaka ekipa pa ima ob napadu 10 sekund časa, da preide na nasprotno polovico igrišča. NBA sestavlja 30 ekip, ki odigrajo 82 tekem na leto, medtem ko ima NCAA približno dvesto ekip, ki odigrajo približno trideset tekem na leto.
Prvaka lige okronajo na tako imenovani March Madness, ki ga sestavlja 68 ekip in so ga prvič izvedli leta 1939. Ekipe na turnirju vključujejo prvake iz 32 konferenc in 36 ekip, ki jih izbere komisija NCAA po določenem algoritmu (odstotek zmag, razlika v koših ...). Turnir je sestavljen iz sedmih krogov in poteka v treh zaporednih tednih.
Marko Turk je skavt za Cedevito Olimpijo.
Kako zajeziti trenutno težavo
Ukrepov in soočenja s trenutnim stanjem tako še ni, morda bi lahko vse skupaj po mnenju mnogih vsaj nekoliko zajezila nekakšna uvedba Fibe po zahtevi pooblastila za mlade igralce, ki prestopajo v NCAA, s čimer bi se zagotovilo soglasje igralčevega kluba in zveze, kar so nekateri že predlagali. "O tem, kako zaustaviti val, se govori ogromno tako s strani Fibe kot drugih akterjev. Tega mislim, da se ne da zajeziti, čeprav sam menim, da je to res velik udarec za evropsko košarko. Tu je ogromen problem, ker mladi košarkar za odhod v NCAA ne potrebuje nobenega dovoljenja kluba, zveze, kogarkoli in lahko preprosto odide v šolanje. Tukaj težko vidim kakšen premik med obema organizacijama," pravi Zagorac, k čemur je prikimal tudi skavt Cedevite Olimpije Marko Turk.
"Zagotovo se trenutno dogajanje pozna na trgu, v tem ritmu pa bo v Evropi kmalu zmanjkalo največjih talentov. V katero smer se bo vse skupaj odvilo in kaj bo to pomenilo dolgoročno, pa ne ve nihče. Tu bo treba vzpostaviti nekakšen sistem, po katerem bi bili klubi z odhodi teh igralcev nagrajeni oziroma bi se zgodil "buyout". To je po mojem mnenju edina rešitev, da se zadeva malce zajezi. Za igralce pa je to dvorezen meč, odvisno je tudi, kam si uvrščen. Če malce ponazorim, se tudi tam ekipe na univerzah razlikujejo, kot da bi pri nas igral pri Real Madridu ali pa bi se boril za obstanek v slovenski ligi," razlaga Turk, čigar primarna vloga v najboljšem slovenskem klubu se vrti ravno okoli iskanja primernih talentov za vrste ljubljanskega kluba.
Saša Zagorac
"Načeloma delam baze za mlajše selekcije pa potem seveda tudi ožji seznam košarkarjev, ki bi bili lahko zanimivi tudi za prvo ekipo. Glede teh selitev je vse malce strah, kaj se bo iz tega razvilo. Pogoji v ZDA so res odlični, za košarkarje skrbijo na najvišjem nivoju. Ob tem igrajo pred polnimi dvoranami, medtem ko je v Evropi in pri nas pogosto tako, da igrajo pred praznimi tribunami. Po mojem mnenju bosta morala to reševati Fiba in NBA, kako, pa očitno trenutno ne ve nihče," je povedal Turk.
Težava tiči tudi v Evropi
Ob množičnih selitvah čez lužo pa je košarkarska Evropa pozabila, da ima tudi sama nekaj masla na glavi in da trenutno dogajanje ni le posledica odločitev mladih košarkarjev, temveč tudi posledica trenutnega delovanja evropske košarke, kjer je sito priložnosti za mlade fante vse ožje, tako da iskanje novih začetkov drugje ni presenetljivo.
Že lani je o razlogih za selitev v ZDA spregovoril tudi slovenski košarkar Jan Vide. "Glavni razlog, zakaj sem se sam odločil, da odidem v ZDA, je to, da mi omogoči prestop med mladinsko in člansko ligo. V Evropi bi moral iz mladinske selekcije takoj prestopiti med člane, medtem ko je tukaj možen ta dodaten preskok med 18. in 22. letom, da lahko igraš s svojo generacijo in imaš dodaten čas za razvoj, da se dokažeš. To je bil glavni razlog, da nisem še šel med člane, ker se iskreno nisem čutil pripravljenega," je takrat dejal Vide.
Jan Vide
"Nihče ne more vedeti, kaj bo prinesla prihodnost, se mi pa zdi pomemben problem, na katerega tukaj pozabljamo, to, da večina mladih fantov prave priložnosti ne dobi niti v Evropi. A to je vse povezano s pritiskom rezultata, še tam, kjer igrajo mladi, pa je to bolj posledica tega, da ni denarja za druge okrepitve in je vse preostalo metanje peska v oči. Zagotovo pa v nedogled tako ne bo šlo, priložnost bo potrebna," pravi Turk.
"Na koncu v Evropi nimaš zagotovila, da boš igral, tako da neke razlike v samem razvoju ne vidim. V Evropi in sploh v Sloveniji se res dobro dela z mladimi fanti, a že večkrat sem poudaril, da je glavna težava preboj iz mladinske v člansko vrsto. Tukaj je treba narediti največ, nisem pa strokovnjak za to. Kar zadeva ZDA in kvaliteto v NCAA pa sem bil z nekaj fanti tudi tam, obiskal sem Jana pa Urbana Klavžarja in še nekaj drugih, kjer je nivo res izjemen. Za nekaj klubov lahko trdim, da imajo boljše pogoje kot polovica NBA franšiz. Dela se dobro, gotovo pa bodeta v oči nizka minutaža in kratka sezona, a povsod so plusi in minusi," je dodal Zagorac.
Številka Slovencev še znatno raste
Lani je v NCAA igralo 14 Slovencev, med drugim tudi Jan Vide, Saša Ciani in Urban Klavžar, ki spadajo med glavne talente in potenciale za prihodnost. Klavžar je s Florida Gators postal celo prvi Slovenec z naslovom v ligi NCAA, v povprečju je igral slabih deset minut, dosegal pa je 3,2 točke. Osem od teh jih je igralo v najvišjem rangu tekmovanja NCAA 1. To so Saša Ciani (Illinois-Chicago Flames), Urban Klavžar (Florida Gators University), že prej omenjeni Jan Vide (Loyola Marymount University), Peter Bandelj (Cal Poly – San Luis Obispo University), Arne Osojnik (Eastern Michigan University), Staš Sivka (George Mason University), Klemen Vuga (Arkansas Pine Bluff University) in Vasja Pandža (Seatlle University).
Urban Klavžar je v zadnji sezoni s Florido postal prvak.
Ob tem bo v prihajajoči sezoni ta številka še znatno narastla, že v novomeški Krki so na radarju NCAA štirje mladi košarkarji, podobnemu trendu sledijo tudi nekateri drugi klubi. Ni skrivnost, da se bo v ZDA preselil tudi dozdajšnji član Ilirije Mark Padjen. Mnogi ob teh selitvah že dlje časa opozarjajo tudi na prihodnost izbranih vrst, v tem primeru slovenske, kjer je bazen košarkarjev, primernih za najvišji nivo, že tako majhen, s "pobegi" v tujino pa razkorak zaradi nerazpoložljivosti košarkarjev med sezono postaja še večji in večji. Med omenjenimi košarkarji sta priložnost v slovenski izbrani vrsti že dobila Klavžar in Ciani, med prihodnjimi "Američani" je takšen tudi Padjen.
"Če mislim, da bo slovenska reprezentančna košarka zaradi tega trpela? Mislim, da bo trpela le zato, ker se pokrivajo tekmovanja, in ne zaradi kvalitete košarkarjev. Torej fantje ne morejo med sezono z univerze, poletje pa je druga zgodba, čeprav mnoge univerze želijo, da so sploh kakšni začetniki od prvega trenutka z ekipo, da se prilagodijo in je vse skupaj čim lažje. A na primer Jan Vide je za to poletje izrecno rekel, da ne glede na odziv univerze želi biti na voljo reprezentanci, ker je lansko leto izpustil," je pojasnil Zagorac.
Ciani je za UIC Flames na 27 tekmah v povprečju igral dobrih 20 minut, dosegal pa je 9,9 točke na srečanje.
V oči bodejo tudi priložnosti, ki jih mladi Slovenci dobivajo čez lužo, še največ jih je dobival Ciani, ki je za UIC Flames na 27 tekmah v povprečju igral dobrih 20 minut, dosegal pa je 9,9 točke in 7,6 skoka na srečanje. A ob tem se vnovič pojavlja vprašanje, koliko priložnosti bi košarkarji dobivali v evropskih in slovenskih klubih, kjer so tudi nekateri njihovi vrstniki v večini obsedeli na klopi.
"Dejstvo je, da zelo redki, ki pridejo v NCAA že prvo leto, dobijo pravo priložnost. Po drugi strani pa me to ne preseneča, sam fante na to tudi opozorim, ker je njihova košarka tam povsem drugačna od naše. Lahko bi celo rekel, da gre nekako za drug šport. Že sama struktura igre je drugačna, res gre za atletsko, eksplozivno, moško košarko, na katero se moraš prilagoditi. Še enkrat pa bi rad poudaril, da ta zadeva ni črno-bela in se ne deli zgolj na Evropo in ZDA," pojasnjuje Zagorac.
"Tudi sam imel v mladih letih priložnost, da bi se odločil za odhod, a sem bil takrat stoodstotno osredotočen le na košarko in sem svojo priložnost čakal v Evropi. Večinoma mladi včasih sploh nismo razmišljali o šolanju, za kar nikakor ne mislim, da je prav. Igra pa danes tu ogromno vlogo finančna plat dogajanja in mislim, da bi se marsikdo na njihovem mestu zdaj odločil enako," je še dodal Zagorac.
Preberite še:
