Liga NBA
Nedelja, 22. 6. 2025, 4.00
20 ur, 19 minut
Skok v športno preteklost
Prvaki leta 1979, ne pa z najboljšo ekipo 17 let pozneje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,67
Zlata generacija Seattle SuperSonics je imela smolo, da se je križala z ero Chicago Bullsov z Michaelom Jordanom.
Oklahoma City Thunder lahko osvoji svoj prvi naslov prvaka lige NBA. Gre za eno novejših franšiz, saj jo poznamo od leta 2008. A ni nastala na novo, po spremembi lastništva so ekipo z mladim zvezdnikom Kevinom Durantom v Oklahomo pripeljali iz zvezne države Washington, točneje iz Seattla. SuperSonics so bili 40 let ena uspešnejših in bolj priljubljenih ekip v NBA. Leta 1979 je osvojila naslov prvaka, generacija iz sredine 90. na čelu z Garyjem Paytonom pa še danes velja za eno najboljših, ki si ni nadela šampionskih prstanov. Sportalov nedeljski Skok v športno preteklost in zgodba Seattle SuperSonics.
Ko je bil najboljši košarkar tudi glavni trener
Lenny Wilkens je naprej igral za Seattle.
Glasbena zvrst grunge, veriga kavarn Starbucks, proizvajalec letal Boeing. Po tem je najbolj znan Seattle v ameriški zvezdni državi Washington. Je pa tudi športno mesto, danes na pacifiški obali vsi dihajo za ekipo ameriškega nogometa Seattle Seahawks, nekoč so tudi za košarkarsko Seattle SuperSonics. Ameriške športne lige so se sicer precej pozno razširile tudi na pacifiški severozahod. Seattle je ekipo v ligi NBA dobil šele leta 1967. Na pobudo prebivalcev so jo poimenovali SuperSonics po v 60. letih načrtovanem nadzvočnem letalu podjetja Boeing, ki pa ni nikdar poletel. Tudi za košarkarsko ekipo začetek ni bil najboljši, saj je v prvi sezoni dosegla le 23 zmag (59 porazov). Tudi tribune so bile bolj prazne kot polne, na prvi domači tekmi je bilo na njih le dobrih štiri tisoč navijačev. So pa po sezoni izvedli kupčijo, s katero je v Seattle prišel Lenny Wilkens. Odigral je sezono kariere (22,4 točke na tekmo) in bil šestič izbran na All Star tekmo. A so dobili le sedem tekem več.
Lenny Wilkens je nato lovoriko dvignil kot trener Seattla.
In zgodila se je sprememba, ki je vodila v zgodbo o uspehu. Wilkens je še naprej igral, a obenem za tri leta prevzel vlogo glavnega trenerja. Po koncu igralske kariere se je vrnil v Seattle, a kot športni direktor, potem ko tudi legendarnemu trenerju Billu Russllu SuperSonicsov ni uspelo povesti do vidnejšega uspeha. Wilkens je ekipo za sezono 1978 oblikoval okoli branilcev Freda Browna, Gusa Williamsa in Dennisa Johnsona, na naboru je izbral centra Jacka Sikmo. Začetek sezone je bil slab in trener Bob Hopkins je moral oditi. Nasledil ga je sam Wilkens.
In z njim so poleteli kot nadzvočno letalo. Dosegli so 47 zmag. Igrali so zagrizeno v obrambi, v napadu pa imeli kar sedem košarkarjev z dvomestnim povprečjem točk. V končnici so izločili Los Angeles Lakers s Kareemom Abdulom Jabbarjem, Portland Trail Blazers in Denver Nuggets. A v finalu jih je s 3:4 porazila bolj izkušena ekipa Washington Bullets. Je pa v tem obdobju priljubljenost Sonicsov tako narasla, da so ji kljub porazu pripravili šampionsko parado. Že sezono pozneje, ko so zmagali na 52 tekmah v rednem delu in imeli v novi dvorani v povprečju kar 18 tisoč navijačev na tekmo, je bil razplet drugačen: Bulletse so v velikem finalu za prvi in edini naslov prvaka premagali s 4:1. Če je Gus Williams leto prej na odločilni sedmi tekmi odpovedal, je dosegal po 29 točk na tekmo. Jack Sikma je postal nova zvezda lige, v končnici je imel povprečje 14,8 točke in 11,7 skoka.
Seattle SuperSonics so postali ena najboljših in najbolj priljubljenih ekip v ligi. V končnico so se v naslednjih petih sezonah uvrstili štirikrat, v sezoni 1979/1980 pa so bili rekorderji lige po povprečju števila navijačev na tekmah: 21.725. A prstana niso več osvojili. Lastnik Sam Schulman je izgubil zanimanje za klub, ga prodal, pod novim vodstvom (Barry Ackerley) pa je šampionska ekipa začela razpadati. Ob manku talenta so sezono 1984/1985 končali z vsega 31 zmagami. Wilkens se je umaknil kot glavni trener, leto pozneje, ko je bil športni direktor in so znova dobili le 31 tekem, pa je klub dokončno zapustil. Odšel je še Sikma.
Kemp in Payton za eno najbolj atraktivnih ekip v zgodovini
Shawn Kemp je bil v Seattlu osem sezon.
Drugi vzpon Seattla se je začel leta 1989, ko so na naboru izbrali krilnega centra Shawna Kempa. Čeprav je prišel z manj znanega košarkarskega kolidža, pa je bilo hitro jasno, da je nekaj posebnega. Košarkarja s takšnim odrivom in takšnimi zabijanji v NBA morda še ni bilo. Z 19 leti je bil tisto sezono najmlajši v ligi. Čeprav so dosegli solidnih 41 zmag, pa so imeli na loteriji za nabor precej sreče in pripadel jim je drugi izbor (za kar so imeli le triodstotno možnost). Še enkrat so zadeli v polno: zdaj so izbrali organizatorja igre Garyja Paytona. Zadnji košček v mozaiku je bil prihod trenerja Georgea Karla. Sonics so postali ena najbolj atraktivnih ekip v ligi.
Kemp je imel iz sezone v sezono povprečje dvojnega dvojčka (skoraj 20 točk na tekmo in več kot 10 skokov), Payton pa je na tekmah končnice dosegal v povprečju tudi po 24 točk. Osemkrat zapored so se Sonics uvrstili v končnico. Leta 1993 s 55 zmagami, a jih je nato v konferenčnem finalu zaustavil Charles Barkley s Phoenix Suns. Leta 1994 so dosegli še več zmag, 63, največ med vsemi v ligi. Ker tisto sezone Michael Jordan ni igral za Chicago Bulls, se je zdelo, da imajo odprto pot do lovorike. A so pogoreli že v prvem krogu končnice proti osmopostavljenim Denver Nuggets (2:3). Sploh prvič v zgodovini se je zgodilo, da je prvi nosilec izpadel v prvem krogu. Podobno se jim je zgodilo sezono pozneje, ko jih je v prvem krogu končnice z 1:3 porazil LA Lakers.
Zlati generaciji se je v finalu zgodil nepremagljivi Jordan
Po porazu v finalu je Shawn Kemp želel še višjo pogodbo, ki pa mu je v Seattlu niso dali.
Garry Payton je za Sonics igral 14 sezon.
Sezona 1995/1996 je bila za to generacijo Seattla najuspešnejša. Dobili so 64, izgubili pa samo 18 tekem rednega dela. Gladko so se prebili do finala, a tam so jih čakali Bulls z Jordanom, ki pa so dobili 72 od 82 tekem. Air Jordan je dosegal po 31 točk na tekmo in Chicago je v finalu povedel s 3:0 v zmagah. Seattle je nato dve tekmi le dobil, a zgodovinski preobrat jim ni uspel. In to je bil začetek konca ne le te ekipe, ampak tudi celotne franšize. Kemp je želel mastno plačilo, ki mu ga niso dali in so ga zamenjali v Cleveland. Payton je Sonicse sicer še štirikrat v naslednjih petih letih popeljal v končnico, a sam za veliki finale, kaj šele za naslov prvaka, ni bil dovolj.
Zmanjšal se je obisk na tekmah, klub ni imel več tolikšnih prihodkov in Ackerley se je leta 2001 odločil za prodajo. SuperSonics je kupila skupina podjetnikov pod vodstvom takratnega direktorja Starbucksa Howarda Schultza, ki pa z vodenjem košarkarskega kluba ni imel nobenih izkušenj. Na vlaganje ni bil pripravljen, neuspešno je tudi čakal, da bo mesto samo poskrbelo za prenovo dvorane. Po odhodu Paytona je Seattle sicer dobil še eno vzhajajočo zvezdo na parketu Raya Allena, a takrat je bilo že jasno, da klub prave prihodnosti nima.
Bridko slovo od Seattla, potem ko so izbrali Duranta
Kevin Durant je prvo sezono odigral za SuperSonics.
Schultz je leta 2006 klub prodal skupini investitorjev iz Oklahome in njihov vodja Clay Bennett je čez dve leti franšizo preselil v Oklahomo, čeprav je sprva trdil, da bo poskrbel za gradnjo nove dvorane v Seattlu. 13. aprila 2008 so SuperSonics odigrali še zadnjo tekmo na pacifiškem severozahodu. Slovo je bilo še toliko bolj bridko, saj je Kevin Durant, drugi izbor na naboru 2007, postal novinec leta. In naslednja leta eden najboljših košarkarjev v ligi in dolgoletni ameriški reprezentant. Seattlečani so še dolga leta gojili veliko zamero tako do Schultza kot do Bennetta. Ta je moral pozneje mestu Seattle plačati kar 75 milijonov ameriških dolarjev (65 milijonov evrov), ker je izgubilo klub in ni dobilo novega do leta 2013.
V zadnjih letih si v Seattlu vse bolj aktivno prizadevajo, da bi dobili novo košarkarsko franšizo. Imajo celo pravico, da obudijo ime SuperSonics, ki ga ekipa iz Oklahome ni smela prevzeti. Mesto je celo prenovilo dvorano, ki je dolga leta propadala. Tudi komisar lige Adam Silver je nedavno dejal, da bo v primeru širitve lige za dva kluba, prednost, da dobi svoj klub, imel prav Seattle. A to se ne bo zgodilo vsaj še dve leti.
Na vsake toliko časa se zberejo ljubitelji košarke v Seattlu in zahtevajo vrnitev kluba.
