Džikić: Iz Ljubljane brez zamer

Ko je pred tedni, natančneje po porazu s Tau Ceramico, dejal, da je bil to zadnji poraz v Tivoliju, se je Aleksandar Džikić krepko zmotil. Baskovskemu porazu, ki je bil sicer boleč, a nič kaj tragičen, je namreč sledil niz zaušnic. Porazi so se kopičili, tako da je bil naposled poražen tudi trener. Še v četrtek zvečer je zatrdil, da ne bo prisluhnil sporočilu navijačev, ki so ga ob razprodaji ugleda proti Joventutu že "odstavili'". Dobrih 20 ur zatem je bil drugačnega mnenja. "Nisem bil odstavljen. Odločitev o prekinitvi sodelovanja je sporazumna," je zatrdil 37-letni Beograjčan, ki je prišel v slovensko prestolnico kot "gasilec" po odhodu Memija Bečiroviča, nato pa si je z osvojeno dvojno krono prislužil zaupanje vodilnih mož kluba in posledično tudi novo, triletno pogodbo. Slednja je sedaj že zgodovina. "Nisem jezen, nisem razočaran. Žal mi je, saj menim, da je celoten program žrtev smole, ki se je kopičila. Ideja je bila dobra. Na žalost je niz slabih rezultatov pripeljala do sporazumne prekinitve sodelovanja," je v umirjenem tonu in precej bolj zgovorno kot v minulih tednih razlagal Džikić.

Olimpiji želi srečo

Tudi ko se je pogovor dotaknil igralskega kadra, ni želel govoriti o zamerah. Ceni požrtvovalnost nekaterih, ki so kljub poškodbam stisnili zobe in zaigrali. Kljub vsemu pa je od nekaterih pričakoval večji prispevek.

"Od nekaterih posameznikov sem pričakoval več," priznava 'Džile' in dodaja, da v ekipo ne bi več povabil predvsem enega košarkarja. Njegovega imena seveda ni želel razkriti. Vztraja pa pri tezi, da je neugleden rezultat posledica spleta neugodnih okoliščin. "Lahko bi na dolgo in široko razlagal o razlogih za nekatere dogodke in razvijal različne teorije. Lahko bi bilo drugače. Vsekakor. Če ne bi bilo poškodb, smole ali pa, če bi nam žreb namenil nekoliko drugačen razpored. A o tem sedaj res ni smiselno razpravljati," pravi in pokroviteljsko dodaja: "Olimpiji želim v prihodnje vse dobro. Povsem iskreno!"

Nasledniku ne bo lahko

Skoraj natančno enajst mesecev po Džikićevem ustoličenju se vodstvo tivolskega evroligaša znova podaja na trenersko tržnico. Srbski trener je namreč sledil zgledu kar petih predhodnikov (Memi Bečirovič, Gašper Okorn, Tomo Mahorič, Zmago Sagadin in Josip Grdović), ki na vročem tivolskem stolu niso zdržali celotno sezono. Zadnji, ki se lahko pohvali s tem podvigom, je Sašo Filipovski. In kaj bo najzahtevnejša naloga novega trenerja zeleno-belih, ki naj bi bil znan do ponedeljka? "Čaka ga kar nekaj težav. Z nekaterimi se bo moral soočiti takoj, nekatere bodo lahko malce počakale. Poudarjam pa, da delo in odnosi niso sporni. Na tem področju ne moremo govoriti o krizi. Nekaj drugega pa je rezultatska kriza. Prav zaradi slednje – med drugim - odhajam," odgovarja Džikić, sicer tudi eden izmed kandidatov za selektorja slovenske reprezentance.

Kmalu v novem klubu

Džikić bo v Ljubljani ostal še nekaj dni in, kot sam pravi, užival v lepem mestu. Vseeno je svoje ime že vpisal na seznam iskalcev zaposlitve, zato verjame, da se bo kmalu znašel v novem okolju.

"V moji trenerski karieri se je vse dogajalo zelo hitro. Po odhodu iz Partizana je kmalu prišla na vrsto zgodba z Minnesoto, nato selitev v Ljubljano … Verjetno bom tudi tokrat hitro dobil novega klubskega delodajalca. Za trenerja je dobro, če kontinuirano dela. Še enkrat pa bi dodal, da iz Olimpije ne odhajam zaradi pomanjkanja energije ali odnosov s sodelavci. To je pred nadaljevanjem trenerske poti pomembno. Jasno, žal mi je, da se zgodba ni nadaljevala. Obstajajo objektivni in subjektivni razlogi," je še dodal Džikić.