Begić je zaklenil prodajalno "banan"

Čeprav se je resno pogovarjal s Koprom Primorsko in sosednjim tržaškim klubom, je 35-letni Mirza Begić nazadnje sklenil, da je napočil čas za igralsko upokojitev. Ko ga vprašamo, ali so vrata vendarle še priprta, v smehu odvrne: "No, ja. Bolj zaprta kot ne." Kot ključni razlog navaja družinsko ustalitev v bližini Kopra, kamor se je preselil iz Ljubljane, in šolske aktivnosti otrok.

"Ne želim več v tujino. Kjerkoli sem bil sam, sem se počutil zelo utesnjeno. Posledično tudi igrati nisem mogel na želeni ravni. Poleg tega pa v teh razmerah pogodbe v klubih niso tako mamljive, da bi še tvegal leto ali dve brez družine," pojasnjuje 216 centimetrov visoki center, ob Primožu Brezcu najvišji v zgodovini slovenske reprezentančne košarke. "Nikoli se nisva pomerila, da bi videla, kdo je v resnici višji," doda Bošnjak, ki je v Slovenijo pripotoval z dobrimi petnajstimi leti.

Igral je za Cedevito in Olimpijo, nikoli pa za Cedevito Olimpijo. Foto: Liga ABA Tudi njega je pod Alpe pripeljal izkušeni zastopnik Enes Trnovčević, med drugim zaslužen za to, da so v Sloveniji igrali Jusuf Nurkić, Alen Omić, Emir Preldžić … "Joj, kakšen 'Indijanec' sem bil, ko sem se začel resneje ukvarjati s košarko. Ob spominu na samega sebe sem presenečen, da mi je sploh uspelo. Prav zaradi tega sem še toliko bolj hvaležen vsem, ki so mi stali ob strani. Od Trnovčevića do moje žene. Brez teh dveh ne bi bilo moje kariere," pripoveduje Begić, ki je prav ob svojem kratkotrajnem bivanju v Kopru pred leti spoznal svojo boljšo polovico, zaradi česar ima zdajšnja selitev na Obalo še simboličen pomen. "Oba imava rada morje. Zdaj ga lahko gledava vsak dan," pravi.

Nazadnje je v pretekli sezoni igral za Mornar iz Bara, ki si je medtem skozi stranska vrata zagotovil preboj v EuroCup. Pred tem pa v desetletju in pol kariere na najvišji ravni med drugim tudi za madridski Real, Baskonio iz Vitorie, pirejski Olympacos, Žalgaris iz Kaunasa, zagrebško Cedevito, Bilbao … Kalil se je še pri Slovanu in Virtusu iz Bologne, v več obdobjih pa je nosil tudi dres ljubljanske Olimpije. Nazadnje leta 2019.

"Za vrhunec svoje kariere bi označil Real, predvsem leto 2013, ko smo zaigrali v finalu evrolige v Londonu, a izgubili proti Olympiacosu," s kančkom grenkobe po spominu pobrska center, ki je slovel po podeljevanju "banan" in klasični centrski igri z meti prek glave. Bil je večkrat slovenski, a tudi hrvaški in španski državni prvak. Na reprezentančni ravni je bil lastnik slovenskega državljanstva. Med drugim je slovenski dres nosil tudi na evropskih prvenstvih 2011 in 2013.

Sportal Bosanska zver s slovenskim pečatom

Sportal Olimpija v Stožice vrnila pokal, ki dve leti ni bil v njeni lasti

Sportal Primorci presenetljivo preklicali "pogreb"