Ponedeljek, 19. 7. 2021, 22.06
2 leti, 5 mesecev
Komentar po koncu Dirke po Franciji
Pogačarjevo igranje
Poglejte ga, igra se v krutem profesionalnem svetu. Tako za junaka Dirke po Franciji Tadeja Pogačarja kakor tudi za košarkarskega fenomena Luko Dončića to velja kot pribito. In oba sta zaradi te igrivosti v ključnih trenutkih sproščena in jima vsaka ovira predstavlja izziv, kar ju dela še večje. Pogačar je v zadnjih treh tednih spisal novo slovensko pravljico, v kateri najdemo kar dva junaka. Z velikimi črkami je zapisano tudi ime Matej Mohorič, ki ob velikem garanju za dobrobit ekipe uživa na kolesu, tekmecev pa se loteva na svoj način. A leta še ni konec, pred vrati so nove kolesarske dogodivščine, ki jih bo skušal zagotovo začiniti tudi osmoljenec Primož Roglič.
Tour de France se je tradicionalno sklenil v nedeljo v Parizu, kjer so za osrednjega kralja drugič zapored okronali Tadeja Pogačarja. Vsega 22-letni slovenski junak piše posebno poglavje v zgodovini kolesarstva. Že kot oseba je povsem drugačen od preteklih velikih zmagovalcev Toura. Golobradi mladenič z nedolžnim obrazom, ki pa ima v sebi veliko željo po zmagovanju. Tekmecem ne prepusti niti centimetra možnosti, če ima v glavi svoj scenarij. Igra se v igri, ki se imenuje kolesarstvo. Neizmerno uživa, kar venomer izpostavlja. Najtežji deli dirk mu predstavljajo izziv. In to ga dela velikana tega športa.
Nekako podobno kot njegov vrstnik Luka Dončić v košarkarskem svetu. Ljudje so navdušeni ob spremljanju njunih predstav. Ker se igrata v krutem profesionalnem svetu, pritegneta še toliko več pozornosti.
Pogačar se je igral na francoskih tleh in se spet dvignil nad vse. Prav sproščenost, igrivost in igranje v izdatni meri vplivajo, da se zna ogniti pastem, ki so bile zlasti na poti v prvem tednu dirke. Spet je pokazal, da ima izjemen občutek za dirkanje. Zna in lahko sledi, ve, kdaj mora skočiti in naviti obrate. Na Touru ni bilo videti tekmeca, ki bi ga lahko resneje ogrozil. Jasno je to postalo, ko je moral zaradi padcev Francijo zapustiti Primož Roglič. Kakšna bitka bi to spet bila, če se nekdanji skakalec ne bi znašel na tleh, kar je njegova rak rana. Epski dvoboj bi bil, Dirka po Franciji pa bi pritegnila še več pozornosti. Tako pa se je nadaljevala dominantnost mlajšega, ki bi lahko dobila naslednje epizode v prihodnjih letih. Mnogi strokovnjaki ga že vidijo, da bi lahko še nadaljnja leta vladal največji dirki na svetu in morda celo ogrozil četverico s petimi zmagami na Touru.
Pričakujemo lahko, da bo Roglič v prihodnje kot veliki šampion in borec še poskušal pokoriti vse na tritedenski francoski pentlji. Zanj bi bila obliž olimpijska medalja v Tokiu, kjer bo nastopil na cestni dirki in kronometru. Morda bo še tretjič zapored nastopil na Vuelti in jo skušal osvojiti. In tudi na španskih cestah se obeta spektakel, saj sta odhod na Iberski polotok napovedala Pogačar – zanimivo bo videti, ali bo po vseh naporih dejansko nastopil – in junak Toura leta 2019 Egan Bernal, ki je letos že osvojil Giro.
Slovensko kolesarstvo doživlja razcvet. Česa takega si, roko na srce, pred nekaj leti prav nihče ni upal na glas razmišljati. Niti Pogačar in Roglič ne, ki sta osrednja junaka in v tem trenutku najbolj raznovrstna kolesarja na svetu – zanimivo bo videti, kam bodo šle poti Jonasa Vingegaarda, Remca Evenepoela, Mathiuea van der Poela in drugih mladih.
A nista edina Slovenca, ki igrata to igro. Igrajo jo še drugi slovenski kolesarji. V njej se je na Touru izkazal Matej Mohorič, ki je po grozljivem padcu na Giru dobil v letošnjem letu ogromno zadoščenje. Zanj velja, da bo naredil vse za ekipni uspeh, hkrati pa iskal priložnost za osebno zadovoljstvo. Če je treba dati glavo v pesek in kopati, bo to storil. Vlekel je voz svoje ekipe Bahrain Victorious, bil vselej bojevit in bil v dresu državnega prvaka velikokrat v središču pozornosti. Kolesar, ki bi si ga želel vsak športni direktor v WorldTouru. Na vsakem kvadratnem centimetru asfalta gara. In za to garanje je bil dvakrat nagrajen. Nagradil se je v bistvu kar sam. Najprej je osvojil najdaljšo etapo na Touru in čustveno dočakal veliko etapno zmago, s katero se je zapisal med velikane, saj mu je uspelo zmagati etapo že na Giru in Vuelti.
Drugo mojstrovino je pokazal širši javnosti v 19. etapi. Po policijski raciji, ki je doletela njegovo ekipo, je bil trdno odločen, da še enkrat poskusi priti do nove zmage in vsem zapreti usta. V velikem slogu se je lotil tekmecev. Zanj je jasno, da zelo dobro analizira trase in tekmece. In v 19. etapi je strokovni izpit spet opravil s čisto desetko. Vedel je, kdaj mora skočiti in koliko časa vztrajati, da se bo dokončno otresel konkurentov. Na koncu ga je čakala velika nagrada, ki jo je pred odhodom v Francijo čakal.
Tudi Luke Mezgec si zasluži vse pohvale, tokrat je imel zvezane roke in moral vselej pomagati šprinterju Michaelu Matthewsu. Prav zadnji dan se mu je odprla pot za ciljni šprint v Parizu, kamor je prišel kot odličen četrti.
🇸🇮 The Slovenian riders celebrate this second Tour de France win without forgetting their fellow countryman @rogla! 💛
— Tour de France™ (@LeTour) July 18, 2021
🇸🇮 Les Slovènes célèbrent ce deuxième titre consécutif sans oublier leur compatriote @rogla, forcé à l'abandon ! 💛#TDF2021 pic.twitter.com/ssUZnZKp4P
In veste kaj? Ni še konec leta. Po petih etapnih in skupni Pogačarjevi zmagi na Touru – na svojih plečih je imel ob rumeni za najboljšega v skupnem seštevku še belo za najboljšega mladega in pikčasto za najboljšega na gorskih ciljih – bodo apetiti visoki tudi v nadaljevanju 2021. Novo eksplozijo bi lahko dočakali že na olimpijskih igrah v Tokiu, drugo na Vuelti. Ob takšnih predstavah zdaj lahko mirne vesti napovemo, da se bomo v letošnjem letu še kdaj veselili uspehov slovenskih akterjev na dveh kolesih.
9