Tour de France
Nedelja, 30. 6. 2024, 4.00
4 mesece, 3 tedne
Skok v športno preteklost
Po brutalnih pirenejskih klancih ozmerjal prireditelje Toura: Vi ste morilci!
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,12
Na vrhu prelaza Tourmalet je danes spomenik Octavu Lapizu, prvemu kolesarju, ki ga je prečkal na Touru leta 1910.
Letošnja, že 111. izvedba Dirke po Franciji se je resda prvič v zgodovini začela s tako težko etapo, kot je bila včerajšnja od Firenc do Riminija, a je bila tudi ta v primerjavi z brutalnimi preizkušnjami z najzgodnejših Tourov naravnost smešna. Na osmi francoski pentlji leta 1910 denimo prav nobena od 15 etap ni bila krajša od 200 kilometrov, prav na tistem Touru pa so kolesarji prvič trpeli v Pirenejih. Ta brutalna domislica prirediteljev jih ni osrečila. Milo rečeno.
Prve resnejši klanec so v traso Dirke po Franciji prireditelji, se pravi Henri Desgrange, urednik časnika L'Auto – Velo, predhodnika današnje L'Equipe, ki je leta 1903 organiziral sploh prvi Tour, umestil že leta 1905, uspeh te "pogruntavščine" pa je odgovorne spodbudil, da so do leta 1910 začeli razmišljati še veliko bolj ambiciozno.
Spraševali so ga, ali je nor
Pred osmim Tourom je bil Degrangov pomočnik Alphonse Steines še posebej zagret, da bi na dirko vključili zapostavljene Pireneje, a je bil direktor vse prej kot navdušen. Tam so res prave gore in nihče ne more zagotoviti, da jih človek na kolesu sploh lahko prečka, se je pridušal. Trmoglavega Steinesa je nato le poslal v izvidnico na gorati jug Francije. Legenda pravi, da se je Steines januarja leta 1910 odpravil raziskovat teren. Prispel je v Pau in domačine prosil za usmeritev do prelaza Tourmalet. Spraševali so ga, ali je nor, in mu povedali, da je Tourmalet še junija komajda prehoden, pa se ni dal odgnati.
Po bližnjem srečanju s smrtjo v Pariz poslal samozavesten telegram
Octave Lapize pred Tourom 1910.
Najel naj bi lokalnega voznika in se podal na legendarni klanec. Tega naj bi neuspešno poskušal prečiti že nemški Mercedes, ki je tedaj s tovrstnimi podvigi skušal dokazovati kakovost svojih avtomobilov. No, tudi Steinesu in njegovemu vozniku z avtomobilom ni uspelo priti do vrha. Se je pa zato novinar na zadnjih nekaj kilometrov poti podal peš. V globokem snegu med snežnimi plazovi, v mrazu, se je izgubil, celo zdrsnil na nevarnem pobočju in pristal v neki grapi, iz katere so ga šele ob treh ponoči rešili lokalni pastirji.
Kljub bližnjemu srečanju s smrtjo je v Pariz poslal samozavesten in zavajajoč telegram: "Nobenih težav pri prečkanju Tourmaleta. Ceste primerne. Nobenih težav za kolesarje, Steines." Direktorja Deranga je prepričal in brutalna pirenejska etapa z vzponi na še dandanes zloglasne prelaze Peyresourde, Aspin, Tourmalet in Aubisque, je bila vključena v traso Toura 1910. Takoj ko je bila objavljena v časniku L'Auto, je nastop na dirki odpovedalo 26 že prijavljenih kolesarjev.
Drzna ideja obrodila sadove
V javnosti se je vnela žgoča debata o razumu prirediteljev, a je obenem povsem razumljivo poraslo tudi zanimanje za brutalno dirko. Štirje epski pirenejski vzponi so bili tako umeščeni v 326 kilometrov dolgo deseto etapo osmega Toura. In Steinesova vztrajnost je bila 21. julija leta 1910 poplačana. Skeptični Henri Derange tiste etape ni spremljal na terenu, prav zaradi pričakovanja polomije je na dirki uvedel novost, t. i. metlo – avtomobil, ki je vozil za karavano in pobiral onemogle tekmovalce, pa tudi kolesa s prestavami, ki se jim je sicer silovito upiral.
Prvi je brutalni Tourmalet prečkal francoski as Octave Lapize, ki je na tistem Touru bil hud boj z zmagovalcem iz leta 1909, Luksemburžanom Francoisom Faberjem, sploh prvim nefrancoskim zmagovalcem legendarne dirke. Na Tourmaletu je Lepizeja sicer najbolj resno izzval njegov moštveni kolega iz Alcyon-Dunlopa Gustave Garrigou, a je Lepize vrh prečkal 500 metrov pred tekmecem. Danes na Tourmaletu stoji spomenik v spomin na prvega zmagovalca tega legendarnega vzpona.
"Ta mož je Francois Lafourcade, nihče."
Peč čez Tourmalet.
Na Aubisqu so kolesarji trpeli še veliko bolj in tam je poznavanje hriba izkoristil domačin Francois Lafourcade. Steines in njegov pomočnik Victor Breyer sta se postavila na vrh klanca in v živo spremljala dogajanje v etapi, katere cilj je bil oddaljen še 150 kilometrov. "Naenkrat sem ga videl, kolesarja, ampak ga nisem poznal," je dogodek opisal Breyer. "Njegovo telo je nihalo na pedalih, bil je kot avtomat na dveh kolesih. Premikal se je počasi, a se je vsaj premikal, stekel sem k njemu in ga vprašal: Kdo si, kaj se dogaja, kje so preostali? Naslonjen na krmilo s pogledom trdno usmerjenim na cesto ni niti pokimal niti izgovoril besede. Nadaljeval je in izginil za ovinkom. Steines si je zapomnil njegovo številko in ga našel na startni listi, bil je osupel: Ta mož je Francois Lafourcade, nihče. Ujel in prehitel pa je vse ase. To je nekaj neverjetnega!"
"Vi ste morilci! Da, morilci."
Lapize je 31. julija v Parizu naposled slavil zmago na dirki vseh dirk, zbral je 63 točk, štiri manj od Faberja in sedem manj od Garrigouja, ki je nato dobil Tour leta 1911. Lapize je na največji dirki na svetu nastopil še štirikrat in je nikoli več ni končal. V prvi svetovni vojni je bil pilot, 14. julija leta 1917 so ga ustrelili pri Flireyju, umrl je star 29 let.
