Hokejski olimpijci, ki so se med sezono odločili za spremembo

Zgodovinski nastop na olimpijskih igrah, premierna olimpijska zmaga in to kar nad eno od sedmih velesil, Slovaško, uvrstitev v četrtfinale, končno sedmo mesto na OI, prvo mesto na svetovnem prvenstvu divizije I in s tem vrnitev med elito … Uspehi, po katerih bi pričakovali, da bo veljava slovenskih hokejistov vsaj malce zrasla, pa ni bilo v vseh primerih tako.

Selektor Matjaž Kopitar je kljub vsem uspehom vselej poudarjal, da bo preteklo še veliko časa in da bo potrebnega še veliko dokazovanja, da bo hokejski svet na Slovenijo začel gledati spoštljivejše. Stvari se sicer premikajo na bolje, a kot dodaja Kopitar: "Preboj, da te začnejo spoštovati, je težak in naporen. Fantje se trudijo. Ne gre bliskovito, ampak korak za korakom."

Pet olimpijcev sredi sezone zamenjalo delodajalca, eden ga je našel

Olimpijska sezona je kar nekaj slovenskim hokejistom odprla vrata kakovostnejših lig, kjer so se nekateri znašli, spet drugi prave priložnosti za to sploh niso dobili. Več kot polovica risov, ki so bili del ekipe v Sočiju, je pred poolimpijsko sezono zamenjala delodajalca, kar šest stalnih članov reprezentance pa je med tekmovalnim obdobjem poiskalo novo hokejsko zavetje. V nemalo najkakovostnejših evropskih ligah Slovencev ne vidijo kot najmočnejših tujih okrepitev, zato jim ob prihodu nemalokrat dodelijo stranske vloge.

Dovolj zgovorna je zgodba Roberta Saboliča, ki je dejal, da je bilo pri praški Sparti na začetku težko in da je še vedno nekaj zbadanj, ker je Slovenec – mnogo Čehov v njem še vedno vidi hokejskega eksota –, a se je s časom njegov status vsaj nekoliko izboljšal. Pogoste pa so tudi opazke – to velja za češko Extraligo, kjer imamo z zadnjim debitantom Miho Štebihom šest predstavnikov, a verjetno ne le tam –, da so pri mnogo prejetih zadetkih dežurni krivci prav Slovenci.

Nezadovoljstvo s statusom v klubu, želja po nekaj več, novi izzivi so tako sredi sezone kar pet v zadnjem času stalnih članov reprezentance odpeljali v novo okolje.

Začnimo pri napadalcih. Kot zadnji je selitev naznanil Marcel Rodman, ki se je konec preteklega tedna na svojo željo preselil iz Medveščaka v Celovec. Izkušeni napadalec v Zagrebu ni dobil prave priložnosti za igro, devet tekem z izjemno nizko minutažo ne bi zadovoljilo hokejista še s tako majhnimi pričakovanji. Triintridesetletnik se je tako po dveh sezonah vrnil v ligo EBEL, kjer že pomaga bogatemu koroškemu klubu.

Z omenjenim moštvom je povezan še en olimpijec, ki se je sredi sezone selil, in sicer Jan Urbas. Visokorasli napadalec je na Koroško odšel šele konec septembra, tam ostal dober mesec, v začetku novembra pa izkoristil izstopno klavzulo in napovedal, da odhaja k švedskemu drugoligašu Västeråsu. "Za ta korak sem se odločil, ker mi Västerås predstavlja večji izziv kot Celovec," je odločitev komentiral Cerkničan. In tu je še tretji napadalec, ki je okusil Soči. Tomaž Razingar sicer med sezono ni zamenjal delodajalca, ga je pa našel. Slovaška Dukla Trenčin je nova postaja dolgoletnega kapetana risov.

Selili so se tudi branilci. Član "stare garde", 33-letni Aleš Kranjc, je na začetku sezone srečo poskusil v ligi VHL pri ruskem moštvu Kuban Krasnodar, a kaj kmalu ugotovil, da to ni zanj. Po petih tekmah – marsikomu se zdi številka majhna, a po besedah našega branilca je bila to precej dolga izkušnja – je zapustil Rusijo in se pozneje preselil k švedskemu drugoligašu Södertälju, kjer sreča ni bila njegova spremljevalka. Po poškodbi naj bi okreval vse do konca februarja.

Iz lige VHL je pred tednom izstopil tudi Žiga Pavlin, ki pri aktualnem prvaku Sary-Arki Karagandi v zadnjem času s svojim statusom ni bil zadovoljen. Za zdaj vsaj uradno še ni znano, kjer bo 29-letnik nadaljeval kariero. Je pa že jasno, kje bo do konca sezone igral še tretji branilski prebežnik. Matic Podlipnik ima po malce več kot dveh sezonah dovolj češkega drugoligaša Dukle Jihlave, preostanek sezone bo pomagal ljubljanski Olimpiji.