Boj že pred prestopnim rokom, Boston po prekinitev niza

Sodeč po dogajanju v rednem delu, bi prednost lahko pripisali "pingvinom", ki so dobili kar dve bitki. Najprej so se spopadli za napadalca Jaroma Iginlo. Vodstvo Bostona je od Calgaryja že dobilo zagotovilo, da je igralec njihov, a se je zgodil preobrat, lahko bi rekli pet pred dvanajsto, in kanadski veteran je odšel v jeklarsko mesto. Pri "kosmatincih" se s tem niso sprijaznili, vztrajali so, kar se jim je izplačalo, saj so iz Dallasa zvabili Jaromirja Jagra. Češki veteran je ikona Pittsburgha, kjer je pustil ogromen pečat, je namreč drugi najučinkovitejši igralec franšize. S tem so pri Bostonu vrnili udarec.

Na ledenih ploskvah je bilo v rednem delu vse v znamenju Pittsburgha, ki je zmagal na vseh treh medsebojnih obračunih. Hkrati se lahko "pingvini" pohvalijo s šestimi zaporednimi zmagami v rednem delu, prav tolikokrat pa so slavili zmago v Bostonu. Nazadnje sta se ekipi srečali v konferenčnem finalu leta 1991, zmagal je prav tako Pittsburgh, ki se je na koncu tudi veselil Stanleyjevega pokala. A gre za novo končnico in tradicija ni nekaj, na kar bi se lahko zanašali izbranci Dana Bylsme.

V letošnji končnici sta imeli ekipi več dela v prvem krogu. Še posebej Boston. Ta je na sedmi tekmi proti Torontu še v zadnji tretjini zaostajal z 1 : 4, a nato po preobratu zadel v podaljšku in napredoval. Pittsburgh je s 4 : 2 v zmagah izločil New York Islanders. V drugem krogu sta oba napredovala s 4 : 1 v zmagah. Boston je izločil New York Rangers, Pittsburgh pa Ottawo Senators. Penguins so sicer redni del končali na prvem mestu lestvice, Bruins pa na četrtem.

Rask odlično zamenjal Thomasa, Vokoun posadil Fleuryja na klop

Pri vratarjih je brez dvoma prednost na strani Bruins. Po odločitvi Tima Thomasa, da si vzame premor od hokeja, je Tuukka Rask dokazal, da je povsem dostojna zamenjava za ameriškega čuvaja mreže.

Že celotno sezono je povsem konstanten, v povprečju prejema okoli dva zadetka na tekmo. Blestel je v rednem delu, kjer je imel še pomoč Antona Hudobina, in blesti v končnici. Povsem drugačna zgodba je pri Pittsburghu. Zaradi nestabilnosti Marc-Andreja Fleuryja je vodstvo že pred začetkom sezone na pomoč pripeljalo češkega veterana Tomaša Vokouna. Če je številka ena nabora leta 2003 v rednem delu povsem solidno opravila svoje delo in popravila nekaj franšiznih rekordov, pa se je v končnici ponovila lanska zgodba. Kanadčan je deloval izgubljeno in nezanesljivo, kar lepo število zadetkov je šlo prav na njegov račun. Tako je na peti tekmi med vratnice vstopil Vokoun in pokazal veliko boljšo formo. Od tiste tekme Fleury ni dobil več priložnosti. Če potegnemo črto, je prednost pri vratarjih na strani Bostona.

Mladi odlično nadomestili poškodovane

Boston je imel eno najboljših obramb v rednem delu, natančneje je ekipa končala na tretjem mestu po številu prejetih zadetkov. Tudi Penguins so se kar izkazali, čeprav so jim pred sezono mnogi očitali, da so najšibkejši prav v obrambi. V tej ima glavno besedo brez dvoma Kris Letang, ki velja za enega najboljših ofenzivnih branilcev. Daleč najboljšo sezono po prihodu v jeklarsko mesto ima Paul Martin, ki je bil do te sezone pogosto tarča kritik, po nekaterih informacijah naj bi vodstvo celo razmišljalo o menjavi. Za čvrstost pred golom skrbi orjak Brooks Orpik, pred iztekom prestopnega roka so v ta namen pripeljali tudi Douglasa Murraya.

Pri "kosmatincih" pa je na tem igralnem mestu glavni Zdeno Chara. Slovaški velikan, velja celo za najvišjega igralca lige, je odličen tako v napadalnih kot defenzivnih nalogah. So se pa pri Bostonu znašli v težavah v končnici, saj so na seznamu poškodovanih trije nosilci Dennis Seidenberg, Andrew Ference in Wade Redden. A nič zato, nadomestili so jih mlajši igralci, predvsem je izstopal Torey Krug. Ameriški branilec, ki šteje 22 let, je do zdaj v dveh sezonah v rednem delu zbral le tri tekme in dve točki, v končnici pa je na petih obračunih dosegel prav toliko točk. Odlično se je znašel tudi tri leta mlajši Dougie Hamilton, za katerega je to prva sezona v ligi NHL. Skupaj je odigral 49 tekem in v statistike vpisal 19 točk.

Obrambi sta tako kar izenačeni, na strani Pittsburgha so ob vseh poškodbah nekoliko le izkušnje.

Pri obeh ekipah lahko zadane vsakdo

V napadu se tehtnica nedvomno nagiba na stran "pingvinov", ki so bili najučinkovitejša ekipa rednega dela, na drugi strani pa je Boston v tem elementu zasedel 11. mesto. Pri Pittsburghu sta prvi imeni Sidney Crosby in Jevgenij Malkin. Prvi v zadnjih letih nima sreče z zdravjem, tudi letos se je poškodoval. Ko je že kazalo, da bo najučinkovitejši igralec rednega dela, ga je soigralec zadel v čeljust in Kanadčan je počival cel april.

Vodstvo Penguins pa je pred koncem prestopnega roka izdatneje okrepilo napad in napovedalo, da si želi iti do konca. Prišel je Jarome Iginla, ki ga je Pittsburgh speljal Bostonu izpred nosu, trener pa mu je namenil mesto v napadu ob Malkinu in Jamesu Nealu. Pred iztekom prestopnega roka sta prišla še Brenden Morrow in Jussi Jokinen, ki bi v vsakem klubu igrala v prvem ali drugem napadu, tu pa se morata zadovoljiti s tretjim ali celo četrtim. Finski center je v končnici nekaj tekem preživel celo na tribuni. Trener ima ob tako širokem izboru občasno ne le sladke, temveč tudi grenke skrbi, saj se mora odločiti, koga poslati na tribuno. Dobro sezono imata za sabo tudi Padcal Dupuis in Chris Kunitz, ki igrata ob boku Crosbyja.

Pri Bostonu nimajo izrazitega strelca, ekipa je izjemno homogena, nikoli ne veš, kdo bo zatresel mrežo. Udarni napad sestavljajo David Krejci, Nathan Horton in Milan Lucic. Če sta prvi in drugi izrazita ofenzivno usmerjena igralca, pa je Lucic univerzalen. Lahko igra v obe smeri, za razliko od večine pa brez težav odvrže rokavice in se spusti v boksarko obračunavanje. V drugem napadu je mesto ob Patriceu Bergeronu in nepopustljivem borcu Bradu Marchandu dobil zimzeleni Čeh Jaromir Jagr, ki so si ga pri Bostonu izposlovali od Dallasa po propadu prestopa z Iginlo. V tretjem napadu igra Tyler Seguin, ki v končnici ostaja dolžnik. Je pa res, da ima zdaj nekoliko manjšo minutažo. Tudi četrti napad lahko zatrese mrežo, kar je v tej končnici dokazal že večkrat.