Nedelja, 30. 9. 2018, 4.00
6 let, 1 mesec
Skok v športno preteklost
Zlato olimpijsko medaljo je spustil iz rok in rešil življenje #video
Olimpijske igre so tekmovanje in sanje skoraj vsakega športnika. Osvojiti medaljo na olimpijskih igrah je vrhunec kariere skoraj vsakega športnika. Medalji in svojim sanjam pa se je pred 30 leti odpovedal kanadski jadralec Lawrence Lemieux. Olimpijske medalje danes nima, a je še danes poznan po svojem dejanju in nesebičnosti.
Velikokrat smo lahko slišali, da v športu šteje le zmaga in da nobenega ne zanima, kdo je na drugem mestu. Nekateri pravijo, da nisi osvojil drugega mesta, ampak si izgubil prvo mesto. A nekdanji kanadski jadralec Lawrence Lemieux je dokazal, da so olimpijski duh, požrtvovalnosti in nesebičnost lahko veliko bolj pomembni kot olimpijska medalja. Že res, da medalja na olimpijskih igrah prinese slavo in denar ter da se takšnega uspeha ljudje še dolgo spominjajo, a geste Kanadčana verjetno ne bodo pozabili nikdar.
30 years ago today Lawrence Lemieux showed the world true sportsmanship. #Seoul1988 @TeamCanada @worldsailing pic.twitter.com/Pd8LR1FleD
— Olympics (@Olympics) September 24, 2018
Lawrence Lemieux je v svoji karieri veliko žrtvoval, da je lahko prišel na olimpijske igre. Petnajst let je živel v kombiju in opravljal tri službe
Lawrence Lemieux je nekdanji vrhunski jadralec iz Alberte. Mesta v Kanadi, ki nima dostopa do morja. Vedno je sanjal, da bi lahko jadral po oceanih. Da bi uresničil svoje sanje, je moral veliko žrtvovati. Petnajst let je živel v kombiju in opravljal tri službe, da je lahko sploh hodil na tekmovanja. Tekmovati je začel že kot najstnik in bil uspešen na državnih kot tudi na mednarodnih tekmovanjih.
S svojim odrekanjem in trdim delom mu je uspelo nastopiti na dvoje olimpijskih igrah. V Los Angelesu leta 1984 ni bil v igri za medalje, štiri leta pozneje pa je bil povsem blizu svojih sanj. V Seulu leta 1988 je bil na zadnjem obratu na drugem mestu in še danes je prepričan, da bi lahko osvojil zlato … Nato se je zgodil nepričakovan zasuk oziroma dogodek, o katerem se govori še 30 let zatem in se bo verjetno govorilo še dolgo.
Medaljo je imel pravzaprav že v žepu
"Prvo pravilo pri jadranju je: če vidiš koga v težavah, mu pomagaš," je po dolgih letih po tekmovanju izjavil Lemieux. Ta se je namreč odločil pomagati jadralcema iz Singapurja, ki bi morala tekmovati v razredu 470, a sta se še pred štartom znašla v težavah. Eden izmed njiju se je komaj držal čolna, drugega pa je zaradi visokih valov odneslo in je bil prepuščen samemu sebi.
V tistem trenutku ni šlo samo za navadno tekmovanje, ampak za olimpijske igre. Lemieux, ki je tekmoval v razredu finn in je bil na lovu za zlato medaljo, je imel dve možnosti. Nadaljevati dirko in osvojiti olimpijsko medaljo ali pomagati dvema jadralcema.
Reševanje pri štiri metre visokih valovih
Odločil se je za reševanje za reševanje singapurskih jadralcev. Reševanje je bilo vse prej kot preprosto, saj so bili valovi visoki štiri metre. Sprva je rešil Josepha Chana, ta je bil tako močno poškodovan, da ni mogel niti sam na palubo, nato je rešil še Shawa Her Siewa. Svoj čoln je obrnil proti vetru in čakal, da pride pomoč organizatorjev. Danes je jasno, da bi Chana, če jima ne bi priskočil na pomoč, verjetno čakala najhujša usoda. Lemieux je pozneje olimpijsko regato končal končal na 22. mestu.
Singapurska jadralca nista bila kos razmeram na morju.
Lahko bi obžaloval do konca življenja
Ko so Lawrencea vprašali, kako se je počutil ob tem dejanju, jim je odgovoril: "Moje prve misli so bile, ali res potrebujeta pomoč, saj se velikokrat jadralci lahko rešijo sami. Nisem razumel njunega odgovora, ali potrebujeta pomoč, zato sem moral iti do njiju. Če bi prišel tja in ne bi potrebovala pomoči – takšno je življenje. Če jima ne bi šel pomagat, bi lahko obžaloval do konca življenja. Takrat nisem razmišljal o tem, ampak sem samo šel. Lahko bi osvojil zlato, vendar bi se v istih okoliščinah še enkrat odločil enako," je že pred časom za medije povedal danes 62-letni Lemieux.
Lawrence Lemieux je dobil prestižno nagrado Pierra de Coubertina. Ne gre samo za medalje
Takoj po tekmi mu je mednarodna jadralska zveza podelila častno drugo mesto, prav tako je bil nagrajen z nagrado Pierra de Coubertina. To čast so imeli do danes redki športniki. S to velikodušno potezo je Lawrence Lemieux dokazal, da pri olimpijskih igrah ne gre le za zmage in medalje, ampak predvsem za olimpijski duh.
Lawrence Lemieux je danes kot trener povezan z jadranjem, s singapurskima jadralcema je vse do danes obdržal stike.
1