Pariz 2024
Janja Garnbret
Sobota, 14. 9. 2024, 7.47
1 ura, 4 minute
Pogovor z Marcom Scolarisem, ustanoviteljem in predsednikom Mednarodne zveze za športno plezanje (IFSC)
"Želimo si treh kompletov olimpijskih medalj. To si zaslužimo."
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,43
Za koliko medalj se bo na olimpijskih igrah v Los Angelesu lahko potegovala najboljša športna plezalka na svetu Janja Garnbret?
"Naš cilj je jasen, na olimpijskih igrah v Los Angelesu 2028 si želimo imeti tri komplete medalj, torej v hitrostnem, balvanskem in težavnostnem plezanju, in trdo delamo za to, da bo ta cilj dosežen. Glede tega smo dokaj samozavestni, bomo pa to informacijo dobili junija prihodnje leto," je v pogovoru za Sportal napovedal prvi mož Mednarodne zveze za športno plezanje (IFSC) Marco Scolaris.
Pred natanko tednom dni so na zunanji steni plezalnega centra Plus Climbing Koper uspešno izpeljali tekmo svetovnega pokala v težavnostnem plezanju, že dva dni pozneje pa je Koper gostil še univerzitetno svetovno prvenstvo v vseh treh disciplinah športnega plezanja. Kar zadeva slovenskih uspehov velja izpostaviti (46.) zmago Janje Garnbret na tekmi svetovnega pokala in 3. mesto 18-letne Rose Rekar na univerzitetni preizkušnji, prav tako v težavnosti. Ob robu dogajanja smo se pogovarjali s predsednikom in ustanoviteljem Mednarodne zveze za športno plezanje (IFSC) Marcom Scolarisem. Zanimalo nas je, kakšen bo olimpijski format športnega plezanja na naslednjih olimpijskih igrah v Los Angelesu leta 2028 in ali v Kopru lahko v prihodnosti pričakujemo še kakšno veliko tekmovanje?
Koper je tretjič gostil tekmo svetovnega pokala v težavnostnem plezanju. Kako ste na mednarodni zvezi zadovoljni s prizoriščem na slovenski Obali, ki je nadomestilo dvoranskega v Kranju?
Marco Scolaris, predsednik Mednarodne zveze za športno plezanje (IFSC).
Moram reči, da sem izjemno zadovoljen, še posebej zdaj, ko je prizorišče dopolnjeno s steno za balvansko plezanje in ima vse, kar potrebujemo za kompleten plezalni dogodek. Ne samo, da je Koper že tretjič gostil tekmo svetovnega pokala, tukaj je potekalo tudi univerzitetno svetovno prvenstvo (med 9. in 12. septembrom, op. a.), ki je za krovno organizacijo športnega plezanja prav tako izjemno pomembno tekmovanje. Prizorišče v Kopru je naravnost spektakularno in upamo, da bomo tukaj lahko izpeljali še mnogo plezalnih tekem.
Koper torej ostaja na koledarju tekem svetovnega pokala?
Da, mislim, da je tekma v Kopru za prihodnje leto že potrjena, a IFSC si zdaj prizadeva za to, da bi koledar tekem sestavili za daljše obdobje, za naslednja štiri, pet ali celo šest let. Želimo si, da bi na različnih lokacijah lahko izpeljali različne tekme. Mislim, da smo s slovenskimi organizatorji na pravi poti, da lahko o tekmi v Kopru govorimo dolgoročno, ne samo v naslednji sezoni.
Omenili ste svetovno univerzitetno prvenstvo, kjer so izpeljali tekme v vseh treh plezalnih disciplinah, tudi v hitrostnem plezanju. Menite, da bi to prizorišče enkrat v prihodnje lahko gostilo evropsko ali celo svetovno prvenstvo v športnem plezanju?
Da, ravno na to sem ciljal, takšno prizorišče z vso infrastrukturo bi lahko razmišljalo o tem, da izpelje še kakšno drugo tekmovanje. Na primer evropsko prvenstvo, tekmo evropskega mladinskega pokala, mladinsko svetovno prvenstvo in še bi lahko naštevali. Zato bi bilo pametno načrtovati, ne samo v Kopru, ampak tudi na ostalih lokacijah, koledar za naslednja, najmanj štiri leta.
Za športno plezanje sta bila na olimpijskih igrah v Parizu na voljo dva kompleta medalj, za hitrostno plezanje in kombinacijo balvanskega in težavnostnega, kar je bolje kot v Tokiu, kjer je bila na sporedu le kombinacija vseh treh disciplin, ni pa to optimalna rešitev. Ali lahko namignete, kako bo plezanje zastopano na naslednjih olimpijskih igrah v Los Angelesu leta 2028? V katero smer potekajo pogovori? Ali lahko računamo, da bo vsaka plezalna disciplina končno imela svoj komplet medalj?
Naš cilj je jasen. Na olimpijskih igrah v Los Angelesu 2028 si želimo si imeti tri komplete medalj, torej v hitrostnem, balvanskem in težavnostnem plezanju, in trdo delamo na tem, da bo ta cilj dosežen. Glede tega smo dokaj samozavestni, bomo pa to informacijo dobili junija prihodnje leto. Res pa je, da nismo edina športna panoga, ki si želi več medalj … Bomo videli.
Koper je tretje leto zapored gostil tekmo svetovnega pokala v športnem plezanju.
Za zdaj čakamo še na podatke o medijskem poročanju z olimpijskih tekem v plezanju, vendar lahko že zdaj z gotovostjo rečem, da je plezanje na olimpijskih igrah v Parizu pustilo zelo dober vtis. Zdaj bomo vse to, kar vemo, predebatirali in skušali doseči to, kar osebno mislim, da si tudi zaslužimo, torej tri komplete medalj.
Kaj pa govorice, da naj bi se dogovarjali tudi o posebni ekipni tekmi v športnem plezanju?
Da, razmišljamo in raziskujemo tudi to možnost, vendar še ne v tem olimpijskem ciklu. Najprej bomo testno organizirali nekaj ekipnih tekem, potem pa bomo videli, kako se bo izšlo.
Ne moreva brez omembe Janje Garnbret, ki že vrsto leto dominira v svetu športnega plezanja. V Kopru ste videli, kaj pomeni v slovenskem plezanju, kako pa bi vi opisali njen pečat v športnem plezanju na splošno? Kaj prinaša v plezanje, plezalno skupnost?
Mislim, da je Janja čudovit primer športnice, ki je sposobna ohranjati najvišjo raven. Zelo je unikatna. Ne samo zato, ker je za Slovenijo osvojila dve zlati olimpijski medalji, ampak zaradi vsega, kar je dosegla v tem športu. Še enkrat čestitam Janji Garnbret in vsem, ki so ustvarili okolje, v katerem se je lahko razvijala in tekmovala.
Preberite še:
