Izgubljena zlata medalja: Slutil sem, da bo protest domačega tekmovalca uspešen

Benjamin Savšek že kar nekaj časa velja za najboljšega slovenskega kanuista. Že zadnjih nekaj let kroji tudi sam svetovni vrh. Beni, kot ga kličejo prijatelji, je že lani na svetovnem prvenstvu v Pragi osvojil bron, letos pa je stopil še stopničko višje, ko je osvojil srebro. Savšek je bil 20 minut celo svetovni prvak, vendar so pozneje domačemu tekmovalcu Fabienu Lafevru odvzeli dve kazenski sekundi, našemu tekmovalcu pa naslov svetovnega prvaka.

Benjamin, ste že proslavili svoj uspeh? Da, znotraj slovenske ekipe smo že malo proslavili, na obisk pa je prišel tudi slovenski veleposlanik, tako da smo skupaj nazdravili. Lepo je bilo.

Kako ste doživljali finalno vožnjo? Pravzaprav sem se v finalu osredotočil res samo na svojo vožnjo. Nisem se toliko obremenjeval z rezultatom. Rekel sem si, kar bo, pa bo. Dal sem vse od sebe. Čoln mi je že od samega začetka dobro tekel, držal dober ritem, tako da mi je na koncu uspelo sestaviti izvrstno vožnjo.

Že pred odhodom na svetovno prvenstvo ste namignili, da vam vloga enega glavnih adutov v slovenski ekipi ne ustreza najbolj. Kako ste se spopadli s tem pritiskom? Ravno to. Nisem se obremenjeval z rezultatom, ampak sem se res želel posvetiti svoji vožnji. Sam sebi sem rekel, da bom skušal narediti tisto, česar sem sposoben. Rezultat je pokazal, da je bila vožnja zelo dobra, zato je bilo veselje na koncu še toliko večje.

Med pripravami na prizorišču ste dejali, da vam proga ni bila najbolj pisana na kožo. Velja za nenavadno, bila pa je tudi daljša, kot so sicer na tekmah svetovnega pokala. Kako se vam je uspelo spoprijateljiti s progo? Res je, že na treningih mi ni šlo najbolje. Po ravninah je bilo treba kar precej poganjati čoln. Čoln je bilo težko spraviti v tek, tako da je bilo treba opazovati vodo in njen tok. Na tekmi mi je predvsem uspelo izkoristiti tok vode.

Takoj po koncu tekme ste imeli v rokah zlato medaljo, po dvajsetih minutah in odločitvi žirije ste padli na drugo mesto in tako izgubili naslov svetovnega prvaka. Verjetno to čakanje ni bilo najprijetnejše? Takoj sem vedel, da vrstni red še ni uraden. Sem pa slutil, da bo protest domačega tekmovalca uspešen. Na koncu se nisem motil, saj so Fabienu Lafevru odbili kazenski sekundi. Bilo je nekaj grenkega priokusa. Sploh, ko si enkrat že na vrhu, potem pa tekmo končaš na drugem mestu. Kaj hočemo, tako je. Kljub vsemu sem zelo zadovoljen tudi z drugim mestom.

Vam je uspelo pogledati vožnjo Fabiena Lefevra, je bila njegova vožnja dejansko brez napak? Ne, njegove vožnje mi še ni uspelo pogledati. Posnetka se zaradi avtorskih pravic televizije še ne da videti. Na podlagi videa so se odločili, kot so se. Ne vem, kaj se je dogajalo na tistih vratih, a odločitev je dokončna, tako da sem se že sprijaznil z drugim mestom.

Kdo vam je prvi čestital? Najprej je bil ob meni moj trener Jože Vidmar, ki me je tudi spremljal ob progi.

Na samem prizorišču je bil tudi vaš oče, kakšne so bile njegove besede? Oče je bil tudi zelo vesel. Sicer mi ga je uspelo videti šele po koncu tekme, saj moral soditi do konca tekme, vendar je bil tudi on zelo vesel zaradi rezultata.